Page 336 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 336
pisma
studien auch meine windische büecher gelesen, vnd souil daraus ergriffen, daß er sich das allt testament
zu transferiren vnterstanden, wie e. f. g. er selbst in beiligunden seinem schreiben anzeigt, welche
verdolmetschung lass mirs gefallen.
Vnd gleichwol e. f. g. aus beuelch der ersamen landschafft in Crein, ich selbst ire büecher sollen offeriren,
dieweil aber dieser rauher märtz den alten leüt, sonderlich mir den 76. jarigen feind, zu dem so plagt mich nun
etlich jar die bilis, welche alle nacht erwegt in mir ein scharfen cholicam, deswegen kein nacht von meinen peth
vnd stuben khan bleiben, derhalben schreib hiemit meinem landsmann Thomasen Rumpier altisten, daß er
offtgemelte büecher an meiner statt offerire. Vnd wen e. f. g. zum negsten gen Tübingen ankhumen, wil mich in
derselbigen kuchel selbst laden. Dieses mein vnformlich, nach dem windischen stylo schreiben e. f. g. wöllen zu
pösten auslegen, vnd mich in gnaden laßen beuolchen sein. Derendingen am 19. Martij Anno etc. 84.
E. f. g. vnterthanigister treuer caplan
Primus Truber m. s. scripsit
Prevod
Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Ludviku, vojvodi Württemberškemu in
Teškemu, grofu Mömpelgartskemu. Svojemu milostnemu knezu in gospodu.
Presvetli, visokorodni knez, milostni gospod. Vaši milosti želim najprej od Boga po Kristusu vse dobro
in ponujam svoje najponižnejše in vdane usluge. Vaši knežji milosti je dobro znano, da so bogaboječi
gospodje in kranjski deželni odborniki slovensko biblijo hoteli tiskati v Tübingenu. Ker pa je tiskar
Gruppenbach postavil zelo visoko ceno, za balo je hotel 28 goldinarjev, ni imel podob razen teh iz
Frankfurta, ki pa so bile vse obrabljene in že slabo vidne, dobil pa bi jih le z velikimi stroški, se je neki
wittenberški tiskar ponudil, da bi tiskal balo za 20 goldinarjev in dodal zastonj lepe podobe, so naročili tisk
v Wittenbergu. Sam menim, da so podobe lične in dobre itd.2
Častiti kranjski deželni stanovi pošiljajo vaši knežji milosti tri vezane izvode omenjene biblije, dve pesmarici
s psalmi, dva izvoda zelo lične slovenske slovnice, ki jo je dobro priredil predhodnik doktorja Frischlina,
pa tudi dva primerka nove kompozicije njihovega kantorja ali kapelnika.3 Vaša knežja milost naj to majhno
darilo od njih milostljivo sprejme, ter nje in cerkev z njenimi služabniki kot doslej ohrani v milosti.
2 Prim. Trubarjevo pismo z dne 30. 11. 1582.
3 Prim. Dalmatinovo in Bohoričevo pismo z dne 1. 1. 1584. Osnutek pisma je objavil A. Dimitz, Beiträge zur
Reformationsgeschichte in Krain, JGGPÖ IV, 1883, 55–57; original je v Landeskirchliches Archiv v Stuttgartu (A 26, 699, 1). V
osnutku manjka nekaj mest, ki so v originalu; original izrecno omenja Trubarja kot Dalmatinovega pobudnika, pa tudi, da bo
primerke slovenskih knjig prinesel Trubar. V pismu obeh slovenskih protestantov pa nista navedena dva primerka kompozicije
ljubljanskega kantorja. Trubar ni navedel imena kantorja, domnevati pa je, da gre za Semnizerja, ki je bil v letu 1584 še ljubljanski
kantor. Prim. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Ljubljana 1958, 122, 123.
336
studien auch meine windische büecher gelesen, vnd souil daraus ergriffen, daß er sich das allt testament
zu transferiren vnterstanden, wie e. f. g. er selbst in beiligunden seinem schreiben anzeigt, welche
verdolmetschung lass mirs gefallen.
Vnd gleichwol e. f. g. aus beuelch der ersamen landschafft in Crein, ich selbst ire büecher sollen offeriren,
dieweil aber dieser rauher märtz den alten leüt, sonderlich mir den 76. jarigen feind, zu dem so plagt mich nun
etlich jar die bilis, welche alle nacht erwegt in mir ein scharfen cholicam, deswegen kein nacht von meinen peth
vnd stuben khan bleiben, derhalben schreib hiemit meinem landsmann Thomasen Rumpier altisten, daß er
offtgemelte büecher an meiner statt offerire. Vnd wen e. f. g. zum negsten gen Tübingen ankhumen, wil mich in
derselbigen kuchel selbst laden. Dieses mein vnformlich, nach dem windischen stylo schreiben e. f. g. wöllen zu
pösten auslegen, vnd mich in gnaden laßen beuolchen sein. Derendingen am 19. Martij Anno etc. 84.
E. f. g. vnterthanigister treuer caplan
Primus Truber m. s. scripsit
Prevod
Presvetlemu, visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Ludviku, vojvodi Württemberškemu in
Teškemu, grofu Mömpelgartskemu. Svojemu milostnemu knezu in gospodu.
Presvetli, visokorodni knez, milostni gospod. Vaši milosti želim najprej od Boga po Kristusu vse dobro
in ponujam svoje najponižnejše in vdane usluge. Vaši knežji milosti je dobro znano, da so bogaboječi
gospodje in kranjski deželni odborniki slovensko biblijo hoteli tiskati v Tübingenu. Ker pa je tiskar
Gruppenbach postavil zelo visoko ceno, za balo je hotel 28 goldinarjev, ni imel podob razen teh iz
Frankfurta, ki pa so bile vse obrabljene in že slabo vidne, dobil pa bi jih le z velikimi stroški, se je neki
wittenberški tiskar ponudil, da bi tiskal balo za 20 goldinarjev in dodal zastonj lepe podobe, so naročili tisk
v Wittenbergu. Sam menim, da so podobe lične in dobre itd.2
Častiti kranjski deželni stanovi pošiljajo vaši knežji milosti tri vezane izvode omenjene biblije, dve pesmarici
s psalmi, dva izvoda zelo lične slovenske slovnice, ki jo je dobro priredil predhodnik doktorja Frischlina,
pa tudi dva primerka nove kompozicije njihovega kantorja ali kapelnika.3 Vaša knežja milost naj to majhno
darilo od njih milostljivo sprejme, ter nje in cerkev z njenimi služabniki kot doslej ohrani v milosti.
2 Prim. Trubarjevo pismo z dne 30. 11. 1582.
3 Prim. Dalmatinovo in Bohoričevo pismo z dne 1. 1. 1584. Osnutek pisma je objavil A. Dimitz, Beiträge zur
Reformationsgeschichte in Krain, JGGPÖ IV, 1883, 55–57; original je v Landeskirchliches Archiv v Stuttgartu (A 26, 699, 1). V
osnutku manjka nekaj mest, ki so v originalu; original izrecno omenja Trubarja kot Dalmatinovega pobudnika, pa tudi, da bo
primerke slovenskih knjig prinesel Trubar. V pismu obeh slovenskih protestantov pa nista navedena dva primerka kompozicije
ljubljanskega kantorja. Trubar ni navedel imena kantorja, domnevati pa je, da gre za Semnizerja, ki je bil v letu 1584 še ljubljanski
kantor. Prim. D. Cvetko, Zgodovina glasbene umetnosti na Slovenskem, Ljubljana 1958, 122, 123.
336
