Page 333 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 333
pisma
goldinarjev.3 Doktorja Jakob Andreae in Schnepf, ki sta se na ukaz našega kneza zaradi tiska pogajala s
tiskarjem, sta zadovoljna, da bo biblija tiskana v Wittenbergu, čeprav so podobe in črke majhne, toda lične
in čitljive.
Pobožni, zvesti in bogaboječi pokojni Jurij Seyerle ter drugi so mi pogosto pisali, naj pripravim obširno
postilo, moja prejšnja naj bi bila prekratka. Zato sem začel prevajati doktorja Luthra Hišno postilo,4 saj
med vsemi latinskimi in nemškimi postilami za preprostega človeka in služinčad ne poznam nobene
boljše. Pogrešati je ne bi smel noben hišni gospodar, temveč vse praznike iz nje pridno brati družini in
poslom, da bi iz nje poleg drugih lepih potrebnih naukov in tolažb izvedeli in spoznali, da s svojim delom
v hiši in na polju, naj bo še tako neznatno in slabo, če ga zvesto in marljivo opravljajo, služijo Bogu in so
mu bolj všeč kot vsi menihi, nune in papeški s svojimi izmišljenimi, burkastimi božjimi službami. In ko
bom postilo končal, bom pisal kakemu bogatemu koroškemu gospodu, kot so Hodiški, da jo da v tisk. Če
bo dal 400 ali 500 goldinarjev, toliko bi to stalo, bo užival pri vseh pobožnih kristjanih in pri Bogu lepši
spomin, kot če bi ustanovil kartuzijo ali nunski klošter. Tako je itd.
Slišal sem, da je gospod Sebald Barbo skop, jeznorit gospod. Sedaj je njegov sin Bernard v enem letu
zapravil ter ostal dolžan 300 goldinarjev, in to največ za obleko ter si tako zapravil zaupanje vseh v
Tübingenu. Od tega smo odplačali 100 goldinarjev, ki jih je prinesel krznar Andrej Marschal. Gospod
Schnitzenbaumer in jaz sva poroka, da bo ostalih 200 in nekaj goldinarjev plačanih do naslednjega
Jernejevega. S tem smo ga spravili iz rektorskega zapora (re et corpore arestatum), da bo mogel domov.
O tem obširno pišem gospodu Barbu in mu pošiljam izvlečke zadolžnic. Plačilo se mora izvršiti do
Jernejevega, krznar Marschal naj denar sprejme in ga prinese sem. Tako sva jamčila in obljubila.
Zato se na vaše milosti in gospostva z gospodom Schnitzenbaumerjem obračava s prošnjo, da gospodu
Barbu strogo naročite, če bi se zaradi plačila obotavljal ali z njim dolgo odlašal, da brez odloga povsem
poravna dolgove svojega sina. Barbo uživa v Tübingenu in pri tujih grofih, baronih in plemičih (h
katerim se je prišteval tudi njegov sin, se njim enako oblačil in bil spoštovan) velik ugled, saj so tudi na
Saškem grofi z imenom Barbo (gospod Ivan Ungnad je imel za zadnjo ženo Barbovo, oba sta pokopana
v Tübingenu). Če se to ne zgodi, bo tübinška univerza poslala posebnega sla, ki bo izterjal dolgove na
njegove stroške, saj je med drugim pred rektorjem prisegel in pri plemiški zvestobi obljubil, da bo vse svoje
dolgove v Tübingenu plačal do Jernejevega.
Z veseljem smo sprejeli vest, da je doktor Frischlin v svojem poklicu zelo marljiv. V imenu vse univerze mu
s tem pišem in ga opominjam, da v čast in zadovoljstvo univerze ostane tak.
3 Samuel Selfisch je računal za balo 20 fl. Obljubil pa je za korektorje 100 fl. in da bo biblije na lastne stroške dal prevesti do sejma
v Leipzigu. Prim. W. Schmid, prav tam 34–35.
4 Prevod Hišne postile je Trubar dokončal na smrtni postelji. Prim. M. Rupel, Primož Trubar, 219.
333
goldinarjev.3 Doktorja Jakob Andreae in Schnepf, ki sta se na ukaz našega kneza zaradi tiska pogajala s
tiskarjem, sta zadovoljna, da bo biblija tiskana v Wittenbergu, čeprav so podobe in črke majhne, toda lične
in čitljive.
Pobožni, zvesti in bogaboječi pokojni Jurij Seyerle ter drugi so mi pogosto pisali, naj pripravim obširno
postilo, moja prejšnja naj bi bila prekratka. Zato sem začel prevajati doktorja Luthra Hišno postilo,4 saj
med vsemi latinskimi in nemškimi postilami za preprostega človeka in služinčad ne poznam nobene
boljše. Pogrešati je ne bi smel noben hišni gospodar, temveč vse praznike iz nje pridno brati družini in
poslom, da bi iz nje poleg drugih lepih potrebnih naukov in tolažb izvedeli in spoznali, da s svojim delom
v hiši in na polju, naj bo še tako neznatno in slabo, če ga zvesto in marljivo opravljajo, služijo Bogu in so
mu bolj všeč kot vsi menihi, nune in papeški s svojimi izmišljenimi, burkastimi božjimi službami. In ko
bom postilo končal, bom pisal kakemu bogatemu koroškemu gospodu, kot so Hodiški, da jo da v tisk. Če
bo dal 400 ali 500 goldinarjev, toliko bi to stalo, bo užival pri vseh pobožnih kristjanih in pri Bogu lepši
spomin, kot če bi ustanovil kartuzijo ali nunski klošter. Tako je itd.
Slišal sem, da je gospod Sebald Barbo skop, jeznorit gospod. Sedaj je njegov sin Bernard v enem letu
zapravil ter ostal dolžan 300 goldinarjev, in to največ za obleko ter si tako zapravil zaupanje vseh v
Tübingenu. Od tega smo odplačali 100 goldinarjev, ki jih je prinesel krznar Andrej Marschal. Gospod
Schnitzenbaumer in jaz sva poroka, da bo ostalih 200 in nekaj goldinarjev plačanih do naslednjega
Jernejevega. S tem smo ga spravili iz rektorskega zapora (re et corpore arestatum), da bo mogel domov.
O tem obširno pišem gospodu Barbu in mu pošiljam izvlečke zadolžnic. Plačilo se mora izvršiti do
Jernejevega, krznar Marschal naj denar sprejme in ga prinese sem. Tako sva jamčila in obljubila.
Zato se na vaše milosti in gospostva z gospodom Schnitzenbaumerjem obračava s prošnjo, da gospodu
Barbu strogo naročite, če bi se zaradi plačila obotavljal ali z njim dolgo odlašal, da brez odloga povsem
poravna dolgove svojega sina. Barbo uživa v Tübingenu in pri tujih grofih, baronih in plemičih (h
katerim se je prišteval tudi njegov sin, se njim enako oblačil in bil spoštovan) velik ugled, saj so tudi na
Saškem grofi z imenom Barbo (gospod Ivan Ungnad je imel za zadnjo ženo Barbovo, oba sta pokopana
v Tübingenu). Če se to ne zgodi, bo tübinška univerza poslala posebnega sla, ki bo izterjal dolgove na
njegove stroške, saj je med drugim pred rektorjem prisegel in pri plemiški zvestobi obljubil, da bo vse svoje
dolgove v Tübingenu plačal do Jernejevega.
Z veseljem smo sprejeli vest, da je doktor Frischlin v svojem poklicu zelo marljiv. V imenu vse univerze mu
s tem pišem in ga opominjam, da v čast in zadovoljstvo univerze ostane tak.
3 Samuel Selfisch je računal za balo 20 fl. Obljubil pa je za korektorje 100 fl. in da bo biblije na lastne stroške dal prevesti do sejma
v Leipzigu. Prim. W. Schmid, prav tam 34–35.
4 Prevod Hišne postile je Trubar dokončal na smrtni postelji. Prim. M. Rupel, Primož Trubar, 219.
333
