Page 297 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 297
pisma
Primus Truberus m. s. subscripsit.
Prevod
Blagorodnim, plemenitim, hrabrim, prečastitim gospodom, gospodom deželnemu glavarju, deželnemu
oskrbniku in odbornikom kneževine Kranjske itd., svojim milostnim in zapovedujočim gospodom,
zbranim ali vsakemu posebej, v odsotnosti deželnemu upravitelja v branje. Ljubljana na Kranjskem.
Blagorodni, plemeniti, hrabri, prečastiti, milostni in zapovedujoči, naklonjeni gospodje. Od Boga po
Kristusu prosim za vaše milosti in gospodstva v svojem dnevnem očenašu milost, mir in vse dobro,
predvsem pa vam vdano na uslugo. Vaše milosti in gospostva brez dvoma dobro vedo, kako so nekateri
nestanovitni, samovoljni pisci in pridigarji, ki pravijo, da so augsburške veroizpovedi, zaradi napačnega
razumevanja Sv. pisma ali še bolj zaradi ošabnosti in napuha začeli z drugimi besedami in v drugem
smislu, kot so preroki, apostoli in nekdanji ter sedanji od Boga izvoljeni teologi govorili in pisali, ter je
v augsburški veroizpovedi opredeljeno, javno in klubovalno pisati, tiskati in pridigati o nekaterih členih
naše vere, kot o izvirnem grehu, opravičenju, obeh naravah Kristusa, o svetih zakramentih, dobrih delih,
obredih itd. Zaradi tega nastaja marsikje velika needinost med učitelji in pridigarji (radi bi se vsilili tudi
v Avstrijo in na Koroško). Tako je mnogim, posebno zaradi dejavnosti kalvincev in flacijancev ovirano
spoznavanje evangelija in niso le mnogim dobra srca in vest glede vere zmedena, zavedena v zmoto, z
dvomi vznemirjena in obupana, temveč so s tem našim sosednim nasprotnikom in preganjalcem dani v
roke najtehtnejši razlogi, da obrekujejo našo pravo, staro, edino zveličavno vero, nauk, knjige in delitev
zakramentov, da imajo vse to za napačno in uporniško ter prinašajo pred visoke oblastnike vest, da mi,
luterani, nismo enotni v nobenem členu naše augsburške veroizpovedi, temveč razdeljeni na mnogo
sekt. S temi in podobnimi jezuitskimi trditvami, ki jih žal, dokazujejo tudi z našimi tiskanimi knjigami,
spodbujajo oblastnike in ugledne osebe, da našo vero napadajo in preganjajo.
Da bi ta hudičev napad preprečili, odpravili needinost med evangeljskimi pridigarji in poslušalci in
odvrnili sum, češ da so pravi, stanovitni luterani, ki pripadajo augsburški veroizpovedi, glede svoje vere
in vseh njenih členov negotovi in neenotni, so trije bogoljubni posvetni volilni knezi, drugi knezi, grofje,
gospodje in cesarska mesta sklicali najbogoljubnejše in najbolj učene teologe ter se z njimi posvetovali,
kako pomagati, da se stvari urede itd. Tedaj so vzeli v roke staro, prvič natisnjeno augsburško veroizpoved
(ker so bile pozneje v ponatisu nekatere besede spremenjene). V njej so skrbno pretehtali vse člene, misli
in besede, zaradi katerih je nastal prepir, in o tem, kar je bilo morda preveč na kratko, nejasno ali dvoumno
povedano, podali izčrpno izjavo iz čistih in razumljivih izrekov Sv. pisma. Tako so zavrnili vsa zmotna
mnenja, razlage, spise in razprave.
297
Primus Truberus m. s. subscripsit.
Prevod
Blagorodnim, plemenitim, hrabrim, prečastitim gospodom, gospodom deželnemu glavarju, deželnemu
oskrbniku in odbornikom kneževine Kranjske itd., svojim milostnim in zapovedujočim gospodom,
zbranim ali vsakemu posebej, v odsotnosti deželnemu upravitelja v branje. Ljubljana na Kranjskem.
Blagorodni, plemeniti, hrabri, prečastiti, milostni in zapovedujoči, naklonjeni gospodje. Od Boga po
Kristusu prosim za vaše milosti in gospodstva v svojem dnevnem očenašu milost, mir in vse dobro,
predvsem pa vam vdano na uslugo. Vaše milosti in gospostva brez dvoma dobro vedo, kako so nekateri
nestanovitni, samovoljni pisci in pridigarji, ki pravijo, da so augsburške veroizpovedi, zaradi napačnega
razumevanja Sv. pisma ali še bolj zaradi ošabnosti in napuha začeli z drugimi besedami in v drugem
smislu, kot so preroki, apostoli in nekdanji ter sedanji od Boga izvoljeni teologi govorili in pisali, ter je
v augsburški veroizpovedi opredeljeno, javno in klubovalno pisati, tiskati in pridigati o nekaterih členih
naše vere, kot o izvirnem grehu, opravičenju, obeh naravah Kristusa, o svetih zakramentih, dobrih delih,
obredih itd. Zaradi tega nastaja marsikje velika needinost med učitelji in pridigarji (radi bi se vsilili tudi
v Avstrijo in na Koroško). Tako je mnogim, posebno zaradi dejavnosti kalvincev in flacijancev ovirano
spoznavanje evangelija in niso le mnogim dobra srca in vest glede vere zmedena, zavedena v zmoto, z
dvomi vznemirjena in obupana, temveč so s tem našim sosednim nasprotnikom in preganjalcem dani v
roke najtehtnejši razlogi, da obrekujejo našo pravo, staro, edino zveličavno vero, nauk, knjige in delitev
zakramentov, da imajo vse to za napačno in uporniško ter prinašajo pred visoke oblastnike vest, da mi,
luterani, nismo enotni v nobenem členu naše augsburške veroizpovedi, temveč razdeljeni na mnogo
sekt. S temi in podobnimi jezuitskimi trditvami, ki jih žal, dokazujejo tudi z našimi tiskanimi knjigami,
spodbujajo oblastnike in ugledne osebe, da našo vero napadajo in preganjajo.
Da bi ta hudičev napad preprečili, odpravili needinost med evangeljskimi pridigarji in poslušalci in
odvrnili sum, češ da so pravi, stanovitni luterani, ki pripadajo augsburški veroizpovedi, glede svoje vere
in vseh njenih členov negotovi in neenotni, so trije bogoljubni posvetni volilni knezi, drugi knezi, grofje,
gospodje in cesarska mesta sklicali najbogoljubnejše in najbolj učene teologe ter se z njimi posvetovali,
kako pomagati, da se stvari urede itd. Tedaj so vzeli v roke staro, prvič natisnjeno augsburško veroizpoved
(ker so bile pozneje v ponatisu nekatere besede spremenjene). V njej so skrbno pretehtali vse člene, misli
in besede, zaradi katerih je nastal prepir, in o tem, kar je bilo morda preveč na kratko, nejasno ali dvoumno
povedano, podali izčrpno izjavo iz čistih in razumljivih izrekov Sv. pisma. Tako so zavrnili vsa zmotna
mnenja, razlage, spise in razprave.
297
