Page 26 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 26
pisma
več disputirati. Je pač skrivnost.8 V tem smislu sem, kjer sem pridigal, 27 let govoril in, hvala Bogu, noben
cvinglijanec, ne luteranec z mojimi pridigami o zakramentih niti drugimi nauki, kolikor sem razumel,
ni bil nezadovoljen ali se z mano sprl. Toda s schwenckfeldijanci nikakor nisem mogel soglašati niti oni
z mano. Njim pripada moj pomočnik, novinec, mlad, kratek možic s trmasto betico kakor vaš Grebelius,
Denggius, Hetzer in Boltežar Hubmair,9 o katerih piše Vadianus. Nikakor ga ni mogoče odvrniti od
schweckfeldske zmote.10 Dal sem mu Vadianove, Speckerjeve, Ilirikove, Gallusove, Jurija Majorja in vaših
züriških pridigarjev spise proti Schwenckfeldu, vaš predgovor knjižice Summa krščanske vere ter ga prosil,
naj jih prebere, pa pri njem prav nič ne zaleže. Pravi, da je Vadianus,11 ko je hotel umreti, imel veliko
skušnjavo zaradi te knjižice; strašno da se je kesal, da je pisal zoper božjega moža, zoper Schwenckfelda,
vi Zürišani da ste samo filozofi in ne teologi; Luter sam, da mu je v mnogih stvareh zoprn. Skratka, odkar
so mu odpovedali službo (moral jo bo o veliki noči pustiti, vendar ga njegovi privrženci hočejo obdržati,
pa so pri tukajšnjem mestnem svetu dosegli, da ga puste tu), se čedalje bolj neotesano oglaša na prižnici,
a ga spet krepko zavračam, vendar je pri njem vse zaman; jutri bom moral nekoliko jasneje govoriti proti
njemu. In tega človeka nam je pripeljal gospod Jernej iz Memmingena,12 brani ga in daje njegovi stvari
prav. Iz tega sklepam, da tudi Jernej, memmingenski pridigar, ne more biti brez tistega schwenckfeldskega
madeža etc. To sem vam torej po dobrem gospodu Bonetu13 za vašo dobro hotel potožiti in pisati, živo
proseč, da to moje preprosto pisanje prejmete kot dobronamerno in ga tako tudi razumete.
Vam in podobnim nadvse učenim možem nerad po latinsko pišem, razen če je nujno, kakor sem na primer
zmeraj prisiljen pisati latinsko gospodu Vergeriju, ker nemškega jezika ne razume; zakaj bojim se, da ne bi,
če latinsko pišem, napravil sintaktične napake in grešil zoper Prisciana. Drugo, namreč o mojih razmerah in
da sem polovico Nove zaveze prevedel v slovenski jezik, ki ga bom dal po velikonočnih praznikih natisniti,
prav tako o drugih rečeh boste izvedeli od prinašalca tega pisma. Potem še prosim vašo milost, da me zvesto
priporočite svojim zaupnikom, tovarišem in bratom, zlasti še gospodu Bernardu de Senis14 pa povejte, da mi
je tisti italijanski prevod, ki ga je pred kratkim napravil v Ženevi neki Italijan, zelo všeč ter mi veliko pomaga
pri mojem slovenskem prevajanju; razumem ga prav tako dobro kakor nemškega ali latinskega. Zakaj v Trstu
me je vzgajal od nežne mladosti škof Peter Bonomo,15 poet in zelo pobožen mož. Bil je prav velik zavetnik
8 Eden temeljnih Trubarjevih teoloških stavkov. Elze nanj opozarja in pravi, da kaže na Trubarjevo strpnost v času, ko vsaj v
teoloških sporih strpnost ni bila zaželena. Prim. Elze, Briefe, 24.
9 Znani vodje prekrščevalcev v švici in južni Nemčiji. Prim. Elze, Briefe, 25. O B. Hubmaierju gl. Trubar, Katekizem z d. izl., 241.
10 Kaspar v. Schwenckfeld je začetnik spiritualističnega gibanja, ki je bilo blizu prekrščevalcem, odklanjal je vidno cerkveno
organizacijo in zagovarjal duhovno skupnost verujočih. Prim. Elze, Briefe, 25.
11 Joachim v. Watt (Vadianus), župan v St. Gallenu (Švica), je nasprotoval v svojih spisih Schwenckfeldu. Prim. Elze, Briefe, 25.
12 Memmingenški župnik Jernej Bertelin (u. 1562). Prim. Elze, Briefe, 26.
13 Italijanski trgovec iz Bergama. Prim. Elze, Briefe, 26.
14 Po rodu iz Siene (zato de Senis) Bernardo Ochino je bil zelo nemiren duh, prehodil je Evropo od Anglije do Poljske in osamljen
umrl na Moravskem (1564), predstavnik italijanske smeri v reformaciji. Prim. Elze, Briefe, 27.
15 Tržaški škof P. Bonomo je bil humanist in naklonjen reformaciji. Prim. Fr. Kidrič, SBL I, 53–54; M. Rupel, Primož Trubar, 21 sl.
26
več disputirati. Je pač skrivnost.8 V tem smislu sem, kjer sem pridigal, 27 let govoril in, hvala Bogu, noben
cvinglijanec, ne luteranec z mojimi pridigami o zakramentih niti drugimi nauki, kolikor sem razumel,
ni bil nezadovoljen ali se z mano sprl. Toda s schwenckfeldijanci nikakor nisem mogel soglašati niti oni
z mano. Njim pripada moj pomočnik, novinec, mlad, kratek možic s trmasto betico kakor vaš Grebelius,
Denggius, Hetzer in Boltežar Hubmair,9 o katerih piše Vadianus. Nikakor ga ni mogoče odvrniti od
schweckfeldske zmote.10 Dal sem mu Vadianove, Speckerjeve, Ilirikove, Gallusove, Jurija Majorja in vaših
züriških pridigarjev spise proti Schwenckfeldu, vaš predgovor knjižice Summa krščanske vere ter ga prosil,
naj jih prebere, pa pri njem prav nič ne zaleže. Pravi, da je Vadianus,11 ko je hotel umreti, imel veliko
skušnjavo zaradi te knjižice; strašno da se je kesal, da je pisal zoper božjega moža, zoper Schwenckfelda,
vi Zürišani da ste samo filozofi in ne teologi; Luter sam, da mu je v mnogih stvareh zoprn. Skratka, odkar
so mu odpovedali službo (moral jo bo o veliki noči pustiti, vendar ga njegovi privrženci hočejo obdržati,
pa so pri tukajšnjem mestnem svetu dosegli, da ga puste tu), se čedalje bolj neotesano oglaša na prižnici,
a ga spet krepko zavračam, vendar je pri njem vse zaman; jutri bom moral nekoliko jasneje govoriti proti
njemu. In tega človeka nam je pripeljal gospod Jernej iz Memmingena,12 brani ga in daje njegovi stvari
prav. Iz tega sklepam, da tudi Jernej, memmingenski pridigar, ne more biti brez tistega schwenckfeldskega
madeža etc. To sem vam torej po dobrem gospodu Bonetu13 za vašo dobro hotel potožiti in pisati, živo
proseč, da to moje preprosto pisanje prejmete kot dobronamerno in ga tako tudi razumete.
Vam in podobnim nadvse učenim možem nerad po latinsko pišem, razen če je nujno, kakor sem na primer
zmeraj prisiljen pisati latinsko gospodu Vergeriju, ker nemškega jezika ne razume; zakaj bojim se, da ne bi,
če latinsko pišem, napravil sintaktične napake in grešil zoper Prisciana. Drugo, namreč o mojih razmerah in
da sem polovico Nove zaveze prevedel v slovenski jezik, ki ga bom dal po velikonočnih praznikih natisniti,
prav tako o drugih rečeh boste izvedeli od prinašalca tega pisma. Potem še prosim vašo milost, da me zvesto
priporočite svojim zaupnikom, tovarišem in bratom, zlasti še gospodu Bernardu de Senis14 pa povejte, da mi
je tisti italijanski prevod, ki ga je pred kratkim napravil v Ženevi neki Italijan, zelo všeč ter mi veliko pomaga
pri mojem slovenskem prevajanju; razumem ga prav tako dobro kakor nemškega ali latinskega. Zakaj v Trstu
me je vzgajal od nežne mladosti škof Peter Bonomo,15 poet in zelo pobožen mož. Bil je prav velik zavetnik
8 Eden temeljnih Trubarjevih teoloških stavkov. Elze nanj opozarja in pravi, da kaže na Trubarjevo strpnost v času, ko vsaj v
teoloških sporih strpnost ni bila zaželena. Prim. Elze, Briefe, 24.
9 Znani vodje prekrščevalcev v švici in južni Nemčiji. Prim. Elze, Briefe, 25. O B. Hubmaierju gl. Trubar, Katekizem z d. izl., 241.
10 Kaspar v. Schwenckfeld je začetnik spiritualističnega gibanja, ki je bilo blizu prekrščevalcem, odklanjal je vidno cerkveno
organizacijo in zagovarjal duhovno skupnost verujočih. Prim. Elze, Briefe, 25.
11 Joachim v. Watt (Vadianus), župan v St. Gallenu (Švica), je nasprotoval v svojih spisih Schwenckfeldu. Prim. Elze, Briefe, 25.
12 Memmingenški župnik Jernej Bertelin (u. 1562). Prim. Elze, Briefe, 26.
13 Italijanski trgovec iz Bergama. Prim. Elze, Briefe, 26.
14 Po rodu iz Siene (zato de Senis) Bernardo Ochino je bil zelo nemiren duh, prehodil je Evropo od Anglije do Poljske in osamljen
umrl na Moravskem (1564), predstavnik italijanske smeri v reformaciji. Prim. Elze, Briefe, 27.
15 Tržaški škof P. Bonomo je bil humanist in naklonjen reformaciji. Prim. Fr. Kidrič, SBL I, 53–54; M. Rupel, Primož Trubar, 21 sl.
26
