Page 24 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 24
pisma
last sich an der cantzel merckhen, jch gib jme widerumb guet kappen, aber es ist alles an jme verloren; morgen
werde ich etwas deutlicher wider jn reden müeßen. Vnd disen menschen hat vns hie er herr Bartime von
Memingen gepracht, defendirt jn vnd gib[t] seiner sachen recht. Jnde colligo Bartholomeum, concionatorem
Memingensem, etiam vix carere illa Suenckefeldiana labe etc. Das hab ich also jn euer heil bei disem gueten
herren Boneto euch klagen vnd schreiben wöllen, bittund mit dem höchsten, wöllet diß mein ainfaltig schreiben
jm pösten annemen vnd versteen.
Vobis et huiusmodi eruditissimis viris Latine haud libenter scribo, nisi necessitate compulsus, sicuti d.
Vergerio semper latine scribere cogor, postquam Germanicam linguam non intelligit, nam vereor in
scribendo latine ne comittam aliquem soloecismum et ne peccem in Priscianum. Reliqua videlicet de statu
meo et quomodo dimidiam partem testamenti noui traduxi in linguam Schlauicam, quam post pascatis festa
excudere fatiam, item aliis de rebus ab exhibitore harum litterarum percipies. Porro rogo tuam pietatem,
vt me fideliter commendes tuis symmistis, collegis et fratribus, precipuę tum domino Bernhardo de Senis
et dicas ei, quod illa translatio Jtalica, que nuper a quod am Jtalo Geneuo facta, mihi apprime placet et me
multum iuvat in versione Schlauica; eam peroptime sicuti Germanicam vel Latinam intelligo. Nam Tergesti
ab episcopo Petro Bonomo, docto et viro piissimo, sum a teneris annis educatus; is erat summus fautor fratris
Julii, Moncalui (Montalcini)3 et omnium piorum concionatorum jn Italia, eosque propriis impensis sustinuit.
Illic Tergesti didiceram linguam italicam; licet eam nunc difficulter loquor, attamen cum illam legi sive audio,
intelligo facillime. His me tue excellentię commendo. Ex Campiduno 13 martii anno etc. 57.
Reverende t. d. deditissimus
Primus Truberus, pastor ibidem.
Prevod
Nadvse učenemu in pobožnemu možu, gospodu Henriku Bullingerju, züriške Cerkve prezvestemu pastirju
itd., svojemu zmeraj spoštljivo čislanemu gospodu in učitelju v Zürichu.
Milost in mir Gospoda Jezusa Kristusa, našega rešitelja.
Častiti, veleučeni, naklonjeni gospod in učitelj. Vaši častitosti naznanjam, da sem nekako pred pol leta preko
Memmingena, hkrati z razpravico vaše apologetične razlage sprejel vaše name naslovljeno pismo. Da pa vam
doslej še nisem odpisal in se zahvalil, se je zgodilo zato, ker sem do sedaj čakal nekaj pisem iz slovenskih
dežel, iz katerih sem se nadejal izvedeti vsakovrstnih novic glede vere in Turkov, pa sem vam jih hotel poslati
in sporočiti. Vendar mi je omenjena pisma, ki so bila poslana že junija, julija, avgusta in septembra, neki
kanclijski pisar zadržal v Innsbrucku do preteklega decembra. Poglavitna vsebina teh pisem je bila ta, da
3 Pri Elzeju.
24
last sich an der cantzel merckhen, jch gib jme widerumb guet kappen, aber es ist alles an jme verloren; morgen
werde ich etwas deutlicher wider jn reden müeßen. Vnd disen menschen hat vns hie er herr Bartime von
Memingen gepracht, defendirt jn vnd gib[t] seiner sachen recht. Jnde colligo Bartholomeum, concionatorem
Memingensem, etiam vix carere illa Suenckefeldiana labe etc. Das hab ich also jn euer heil bei disem gueten
herren Boneto euch klagen vnd schreiben wöllen, bittund mit dem höchsten, wöllet diß mein ainfaltig schreiben
jm pösten annemen vnd versteen.
Vobis et huiusmodi eruditissimis viris Latine haud libenter scribo, nisi necessitate compulsus, sicuti d.
Vergerio semper latine scribere cogor, postquam Germanicam linguam non intelligit, nam vereor in
scribendo latine ne comittam aliquem soloecismum et ne peccem in Priscianum. Reliqua videlicet de statu
meo et quomodo dimidiam partem testamenti noui traduxi in linguam Schlauicam, quam post pascatis festa
excudere fatiam, item aliis de rebus ab exhibitore harum litterarum percipies. Porro rogo tuam pietatem,
vt me fideliter commendes tuis symmistis, collegis et fratribus, precipuę tum domino Bernhardo de Senis
et dicas ei, quod illa translatio Jtalica, que nuper a quod am Jtalo Geneuo facta, mihi apprime placet et me
multum iuvat in versione Schlauica; eam peroptime sicuti Germanicam vel Latinam intelligo. Nam Tergesti
ab episcopo Petro Bonomo, docto et viro piissimo, sum a teneris annis educatus; is erat summus fautor fratris
Julii, Moncalui (Montalcini)3 et omnium piorum concionatorum jn Italia, eosque propriis impensis sustinuit.
Illic Tergesti didiceram linguam italicam; licet eam nunc difficulter loquor, attamen cum illam legi sive audio,
intelligo facillime. His me tue excellentię commendo. Ex Campiduno 13 martii anno etc. 57.
Reverende t. d. deditissimus
Primus Truberus, pastor ibidem.
Prevod
Nadvse učenemu in pobožnemu možu, gospodu Henriku Bullingerju, züriške Cerkve prezvestemu pastirju
itd., svojemu zmeraj spoštljivo čislanemu gospodu in učitelju v Zürichu.
Milost in mir Gospoda Jezusa Kristusa, našega rešitelja.
Častiti, veleučeni, naklonjeni gospod in učitelj. Vaši častitosti naznanjam, da sem nekako pred pol leta preko
Memmingena, hkrati z razpravico vaše apologetične razlage sprejel vaše name naslovljeno pismo. Da pa vam
doslej še nisem odpisal in se zahvalil, se je zgodilo zato, ker sem do sedaj čakal nekaj pisem iz slovenskih
dežel, iz katerih sem se nadejal izvedeti vsakovrstnih novic glede vere in Turkov, pa sem vam jih hotel poslati
in sporočiti. Vendar mi je omenjena pisma, ki so bila poslana že junija, julija, avgusta in septembra, neki
kanclijski pisar zadržal v Innsbrucku do preteklega decembra. Poglavitna vsebina teh pisem je bila ta, da
3 Pri Elzeju.
24
