Page 226 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 226
pisma

an diser khranckheit gestorben. Das traid ist dis jar in disen landen zimblich gerhaten, es wirdt aber alles
ins walische landt verfürt. Der wein ist gutt, aber wenig vnd thewr. Der Thürckh ist yeczundt an vnnsern
graniczen gancz still.
Den ganczen psalter hab ich in die windische sprach verdolmetscht vnnd mit argumentis vnd scholijs
etwaß weytleüffiger alß Georgius Maior seinen lateinischen illustrirt. Vnnd dieweil mein genediger herr,
herr Vngnad, mit andern büchern vill zu thuen vnd disen meinen psalter nicht druckhen kan lassen, bin
ich vorhabens denselbigen zu Tübingen zu druckhen vnnd zu e. f. g. hab vndterthänigist gutt vertrawen,
sie werden mir gemelten psalter daselbst zu Thübingen zu druckhen genedigist zuegeben. Das vbrig e. f.
g. werden vom Bartholome Poschen vernemmen. Deren mich sambt dem Poschen vnndterthänigist thue
beuelhen. Datum Laybach, am 15. nouember anno etc. 4.
E. f. g. vnterthänigster caplan Primus Truber m. s. subscripsit.

Prevod
Presvetlemu in visokorodnemu knezu in gospodu, gospodu Krištofu, vojvodi Württemberškemu in
Teškemu, grofu Mömpelgardskemu itd., svojemu milostnemu knezu in gospodu.
Presvetli, visokorodni knez, milostni gospod. Vaši knežji svetlosti najprej moje pokorne ter vdane usluge
in vsakodnevni očenaš. Ne glede na to, da sem mojemu milostnemu gospodu Ungnadu o vseh stvareh,
posebej kar zadeva našo cerkev, pogosto pisal, kar je ta vaši knežji milosti nedvomno pokazal, nisem
mogel, ne hotel opustiti, da vam, odkar imam v mladem gospodu Pošu zanesljivega sla, ne bi najpokorneje
pisal.
Najprej, kar zadeva našo cerkev, naj vaša knežja milost ve, da še vedno trpi in vztraja pod križem. Naš
nadvojvoda je še vedno bolj naklonjen papeškim kot nam evangelijskim, zato so se duhovniki in menihi
s svojimi privrženci zelo prevzeli in so našega pridigarja v mestecu, ki se imenuje Kamnik, že tretjič po
tajniku N. Kobenzlu po krivem ovadili in zatožili presvetlemu knezu, nakar je njegova knežja svetlost
našemu gospodu vicedomu že tretjič zapovedala, da omenjenega pridigarja odstrani iz Kamnika, kar se
je tudi zgodilo. In menih, pridigar v tukajšnji stolnici,2 je preprostemu ljudstvu dal javno razumeti, da
bom tudi jaz moral kmalu proč. Kaj je njegova knežja milost o mojem cerkvenem redu pisala gospodom
odbornikom, boste izvedeli iz priloženih kopij. Rimsko cesarsko veličanstvo itd. ohranja vse obrede,
kakor jih je imel njegov oče hvaležnega spomina. Dokler gospod Pfauser3 ne bo dvorni pridigar njegovega

2 Nedvomno gre za J. Bravšiča. O njem Trubar govori v posvetilu psalterja, da je »neučeni meniški kričač v ljubljanski stolnici«.
Elze, Briefe, 438 (op. 1); M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 177.

3 Johann Sebastian Pfauser (1520–1569) je bil dvorni pridigar pri kralju Maksimilijanu na Dunaju, pa ga je le-ta moral zaradi
prigovorov cesarja Ferdinanda 1560 odpustiti, poslej je bil glavni pastor in superintendent v Lauingenu, kjer je tudi umrl. Elze,
Briefe, 439 (op. 3).

226
   221   222   223   224   225   226   227   228   229   230   231