Page 156 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 156
pisma
Postquam vero huismodi tragedias mouistis contra me, valete et quidquid agitis, agite prudenter et
respicite finem. Negotium vestrum est magni momenti.
Vester Truberus.
Prevod
Častitima in pobožnima možema, gospodu Antonu Dalmati in Štefanu Konzulu, bivajočima v Urachu pri
gospodu baronu Ungnadu itd., v Kristusu spoštovanima bratoma. Urach.
Znova vama obema pišem, kar je resnično in prav glede vajinega prevoda.
To izjavlja v hrvaškem jeziku neki menih z imenom Ivan, po rodu iz Bihača,2 ki tebe, Štefan, dobro
pozna in se zdi meni in drugim odkrit, pobožen in učen. Sedaj se po nasvetu in predlogu doktorja Jurija
Reyffingerja3 zdravi v ljubljanskem frančiškanskem samostanu, sicer pa se zadržuje v Novameistu ali
Novem mestu4 pri Metliki. Omenjeni menih mi je sporočil, naj mu dam na vpogled vajino hrvaško Novo
zavezo. Potem ko sem o stvari dolgo razmišljal in je gospod Reyffinger vztrajno v njegovem imenu prosil,
naj mu jo pošljem, sem mu dal vezan izvod in prosil Reyffingerja, naj pri menihu z največjo obzirnostjo
poizve, kaj o tem vajinem prevodu misli. Tretjega dne se je g. Reyffinger vrnil ter poročal, da menihu vajin
prevod zaradi nekaterih neobičajnih in neznanih besed, zaradi dikcije in konstrukcije, kot tudi zaradi
pravopisa prav nič ne ugaja. Ko sem to zvedel, sem isto omenil tudi gospodu baronu Ahacu Thurnu. Ta
je šel z menoj in Reyffingerjem k menihu, ki smo ga prijateljsko in zaupno vprašali, če je res, da je v vajini
Novi zavezi mnogo napak in nepravilnosti.
Odgovoril je takole: “Povedal vam bom resnico. V tem prevodu ni bila upoštevana dikcija in konstrukcija.
V pravopisu je mnogo napak. Kar pa se tiče smisla, je malo ali sploh nič napačnega, katekizem pa je
najslabše preveden.” Potem je sklenil, rekoč: „Želel bi, moj Primož, da tvojega imena ne bi bilo v tej
hrvaški (Novi) zavezi, ker ni dobro prevedena in izvodov ne boste mogli nikjer prodati.“ Priče teh besed
so: omenjena gospoda baron Ahac Thurn in g. doktor Jurij, ljubljanski fizik ter nek drugi dalmatinski
menih po imenu Peter, gvardijan. Temu menihu bomo dali drug, nevezani izvod, da ga popravi. Tako
popravljenega vama bomo poslali. Vajina stvar pa je, ali hočeta to sporočiti vajinemu gospodu baronu
Ungnadu. Razmislita in odločita pa, kaj je treba dalje storiti z vajinim prevodom, gre namreč za vaju.
Vidva, ne jaz, bosta dajala odgovor Bogu in ljudem. Jaz bom sedaj molčal in nočem imeti z vajinim
2 Menih Ivan iz Bihača ni bil povsem zanesljiv presojevalec, kot kaže Klombnerjeva korespondenca. Elze, Briefe, 263 (op. 1). Ker
pa tudi Klombner ni povsem zanesljiv komentator dogodkov, bi lahko rekli, da je v »vroči zadevi« iskati srednjo pot. Gotovo je,
da prevod ni najboljši, vendar sprejemljiv, kar naj bi bil ocenil Gregor Vlahović, ki je prevod po menihu pregledal in ga klical na
sestanek. Gl. M. Rupel, Primož Trubar, 146; R. Vorndran, 30.
3 Jurij Reiffinger je bil v Ljubljani od 1530 kot zdravnik deželnih stanov. Elze, Briefe, 264 (op. 2).
4 Trubar navaja najprej slovensko ime, nato ga prevaja v latinščino.
156
Postquam vero huismodi tragedias mouistis contra me, valete et quidquid agitis, agite prudenter et
respicite finem. Negotium vestrum est magni momenti.
Vester Truberus.
Prevod
Častitima in pobožnima možema, gospodu Antonu Dalmati in Štefanu Konzulu, bivajočima v Urachu pri
gospodu baronu Ungnadu itd., v Kristusu spoštovanima bratoma. Urach.
Znova vama obema pišem, kar je resnično in prav glede vajinega prevoda.
To izjavlja v hrvaškem jeziku neki menih z imenom Ivan, po rodu iz Bihača,2 ki tebe, Štefan, dobro
pozna in se zdi meni in drugim odkrit, pobožen in učen. Sedaj se po nasvetu in predlogu doktorja Jurija
Reyffingerja3 zdravi v ljubljanskem frančiškanskem samostanu, sicer pa se zadržuje v Novameistu ali
Novem mestu4 pri Metliki. Omenjeni menih mi je sporočil, naj mu dam na vpogled vajino hrvaško Novo
zavezo. Potem ko sem o stvari dolgo razmišljal in je gospod Reyffinger vztrajno v njegovem imenu prosil,
naj mu jo pošljem, sem mu dal vezan izvod in prosil Reyffingerja, naj pri menihu z največjo obzirnostjo
poizve, kaj o tem vajinem prevodu misli. Tretjega dne se je g. Reyffinger vrnil ter poročal, da menihu vajin
prevod zaradi nekaterih neobičajnih in neznanih besed, zaradi dikcije in konstrukcije, kot tudi zaradi
pravopisa prav nič ne ugaja. Ko sem to zvedel, sem isto omenil tudi gospodu baronu Ahacu Thurnu. Ta
je šel z menoj in Reyffingerjem k menihu, ki smo ga prijateljsko in zaupno vprašali, če je res, da je v vajini
Novi zavezi mnogo napak in nepravilnosti.
Odgovoril je takole: “Povedal vam bom resnico. V tem prevodu ni bila upoštevana dikcija in konstrukcija.
V pravopisu je mnogo napak. Kar pa se tiče smisla, je malo ali sploh nič napačnega, katekizem pa je
najslabše preveden.” Potem je sklenil, rekoč: „Želel bi, moj Primož, da tvojega imena ne bi bilo v tej
hrvaški (Novi) zavezi, ker ni dobro prevedena in izvodov ne boste mogli nikjer prodati.“ Priče teh besed
so: omenjena gospoda baron Ahac Thurn in g. doktor Jurij, ljubljanski fizik ter nek drugi dalmatinski
menih po imenu Peter, gvardijan. Temu menihu bomo dali drug, nevezani izvod, da ga popravi. Tako
popravljenega vama bomo poslali. Vajina stvar pa je, ali hočeta to sporočiti vajinemu gospodu baronu
Ungnadu. Razmislita in odločita pa, kaj je treba dalje storiti z vajinim prevodom, gre namreč za vaju.
Vidva, ne jaz, bosta dajala odgovor Bogu in ljudem. Jaz bom sedaj molčal in nočem imeti z vajinim
2 Menih Ivan iz Bihača ni bil povsem zanesljiv presojevalec, kot kaže Klombnerjeva korespondenca. Elze, Briefe, 263 (op. 1). Ker
pa tudi Klombner ni povsem zanesljiv komentator dogodkov, bi lahko rekli, da je v »vroči zadevi« iskati srednjo pot. Gotovo je,
da prevod ni najboljši, vendar sprejemljiv, kar naj bi bil ocenil Gregor Vlahović, ki je prevod po menihu pregledal in ga klical na
sestanek. Gl. M. Rupel, Primož Trubar, 146; R. Vorndran, 30.
3 Jurij Reiffinger je bil v Ljubljani od 1530 kot zdravnik deželnih stanov. Elze, Briefe, 264 (op. 2).
4 Trubar navaja najprej slovensko ime, nato ga prevaja v latinščino.
156
