Page 159 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 159
pisma
Prevod
Gospodu Antonu Dalmati v roke – Urach.
Dragi gospod brat. Želim vam vse dobro po Kristusu. Vašo dolgo in težko bolezen zelo obžalujem, naj
vam Gospod Bog da zdravja, da bi se nam lahko kmalu pridružili. Kar sem vam pisal, da bi vas rad imel
pri sebi, sem povedal in napisal iz srca.2 Kajti v vas sem spoznal pobožnega ter resnicoljubnega moža in
to vsem o vas govorim. V spor med menoj in Konzulom se gotovo ne želite vmešavati, saj vem, da ste se v
njegovem pismu podpisali zaradi nevednosti. Nikar ne mislite, da vaš prevod grajam ali zavračam, saj vem,
česar ste sposobni. Če pa sem gospodu Ungnadu pisal, da nekaj vaših istrskih duhovnikov, gospod Ivan
Lamella in gospod Barbo, glavar na Reki, pravijo, da nekaj črk in besed ni prav postavljenih in prevedenih,
tega nisem pisal iz sovraštva, ali da bi zavrgel vaše prevajanje, temveč sem pisal, kar so slišali tudi moji
gospodje, namreč, da bi več prevajalcev bolje prevajalo tukaj v Ljubljani, med njimi pa bi bili tudi vi. Ni
mi prišlo na misel, kot o meni neupravičeno piše Konzul, da bi tako sam hotel gospodariti nad tiskarno in
sam požeti čast.
Zato naj v bodoče prevaja, kdor hoče. Koliko bom zmogel, bom pomagal Bogu v čast, toda prevajalcev,
razen vas, nočem imeti pri sebi. Čudim se, da mi gospod Jurij Juričič prav nič ne piše. Njegova gospodinja
je bila zelo bolna. Dal sem ji goldinar, več ni hotela sprejeti; če bo več potrebovala, ne bo zapuščena.
Kako so zaradi treh ostrih cesarskih ukazov3 nekatere od nas in Klombnerja hoteli zajeti, in kaj so
kranjski gospodje na to odgovorili,4 boste izvedeli od Samuela Budine,5 ki ima vse kopije. Skratka: vsako
uro moram biti pripravljen na križ, naj mi ga Gospod Kristus pomaga nositi. Mnogo bratov in sester v
Ljubljani prisrčno pozdravlja vas in gospoda Jurija.
Bodita zdrava in molita za našo cerkev in zame. Ljubljana, 21. oktobra leta 62 itd.
Vajin Primož Trubar
2 Trubar je svojo željo izrazil v pismu Ungnadu 19. julija 1562. Njegovo pismo A. Dalmati ni ohranjeno. Znano pa je, da je
Dalmata odklonil Trubarjevo vabilo. Zato ponovno vabilo. Gl. Elze, Briefe, 192 (op. 7), 260 (op. 1).
3 Cesarski ukazi so ohranjeni (Ljubljana, Dunaj, Tübingen). Elze, Briefe, 261 (op. 2).
4 Kranjski deželni stanovi so pisali cesarju Ferdinandu in kralju Maksimilijanu, pismi sta ohranjeni (Dunaj, Tübingen). Elze, Briefe,
262 (op. 3).
5 Samuel Budina, sin Lenarta Budine, od 1558 študiral v Tübingenu, umrl že 1571 v Ljubljani. Elze, Briefe, 262 (op. 4). Elze, Die
Universität Tübingen, 65.
159
Prevod
Gospodu Antonu Dalmati v roke – Urach.
Dragi gospod brat. Želim vam vse dobro po Kristusu. Vašo dolgo in težko bolezen zelo obžalujem, naj
vam Gospod Bog da zdravja, da bi se nam lahko kmalu pridružili. Kar sem vam pisal, da bi vas rad imel
pri sebi, sem povedal in napisal iz srca.2 Kajti v vas sem spoznal pobožnega ter resnicoljubnega moža in
to vsem o vas govorim. V spor med menoj in Konzulom se gotovo ne želite vmešavati, saj vem, da ste se v
njegovem pismu podpisali zaradi nevednosti. Nikar ne mislite, da vaš prevod grajam ali zavračam, saj vem,
česar ste sposobni. Če pa sem gospodu Ungnadu pisal, da nekaj vaših istrskih duhovnikov, gospod Ivan
Lamella in gospod Barbo, glavar na Reki, pravijo, da nekaj črk in besed ni prav postavljenih in prevedenih,
tega nisem pisal iz sovraštva, ali da bi zavrgel vaše prevajanje, temveč sem pisal, kar so slišali tudi moji
gospodje, namreč, da bi več prevajalcev bolje prevajalo tukaj v Ljubljani, med njimi pa bi bili tudi vi. Ni
mi prišlo na misel, kot o meni neupravičeno piše Konzul, da bi tako sam hotel gospodariti nad tiskarno in
sam požeti čast.
Zato naj v bodoče prevaja, kdor hoče. Koliko bom zmogel, bom pomagal Bogu v čast, toda prevajalcev,
razen vas, nočem imeti pri sebi. Čudim se, da mi gospod Jurij Juričič prav nič ne piše. Njegova gospodinja
je bila zelo bolna. Dal sem ji goldinar, več ni hotela sprejeti; če bo več potrebovala, ne bo zapuščena.
Kako so zaradi treh ostrih cesarskih ukazov3 nekatere od nas in Klombnerja hoteli zajeti, in kaj so
kranjski gospodje na to odgovorili,4 boste izvedeli od Samuela Budine,5 ki ima vse kopije. Skratka: vsako
uro moram biti pripravljen na križ, naj mi ga Gospod Kristus pomaga nositi. Mnogo bratov in sester v
Ljubljani prisrčno pozdravlja vas in gospoda Jurija.
Bodita zdrava in molita za našo cerkev in zame. Ljubljana, 21. oktobra leta 62 itd.
Vajin Primož Trubar
2 Trubar je svojo željo izrazil v pismu Ungnadu 19. julija 1562. Njegovo pismo A. Dalmati ni ohranjeno. Znano pa je, da je
Dalmata odklonil Trubarjevo vabilo. Zato ponovno vabilo. Gl. Elze, Briefe, 192 (op. 7), 260 (op. 1).
3 Cesarski ukazi so ohranjeni (Ljubljana, Dunaj, Tübingen). Elze, Briefe, 261 (op. 2).
4 Kranjski deželni stanovi so pisali cesarju Ferdinandu in kralju Maksimilijanu, pismi sta ohranjeni (Dunaj, Tübingen). Elze, Briefe,
262 (op. 3).
5 Samuel Budina, sin Lenarta Budine, od 1558 študiral v Tübingenu, umrl že 1571 v Ljubljani. Elze, Briefe, 262 (op. 4). Elze, Die
Universität Tübingen, 65.
159
