Page 153 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 153
pisma
jih prosim, da nam povsod pomagajo razdeljevati in prodajati hrvaške knjige. (Konzul je v Urachu pred
gospodom Ungnadom nekajkrat govoril, da bodo samo v Istri prodali tisoč izvodov vsake hrvaške knjige.4 Če
so jih, bi vprašali tajnika Kirchpergerja.) Iz vsega tega lahko vsak povzame, da ne onemogočam ne prevajanja
ne tiskanja. Da pa so vaše milosti in gospostva pa tudi jaz, gospodu Ungnadu v postscriptih pisali in omenili,
da so nekatere besede v katekizmih in v Novi zavezi nejasno in nepravilno prevedene in natisnjene, kot so
nam mnogi, predvsem Lamella, istrski duhovniki in gospod Barbo sporočili, smo storili zato, da bi v bodoče
v prevajanje in korekture vložili več truda, to delo pa zaupali sposobnim ljudem.
Sedmič: Delam na tem, da bi tiskarno preselil v Ljubljano in sam imel roko nad njo, zaradi tega sem z
Avgustom Friessom, tiskarjem iz Strassbourga, na preteklega sv. Petra dan tukaj imel prepir, itd. Res je,
da sem v Urachu in tukaj pogosto dejal, da se to prevajanje in tiskanje nikjer na svetu ne bi bolje in lažje
opravljalo kot tukaj v Ljubljani, kajti zlahka bi dobili prevajalce in knjig ne bi bilo treba prevažati tako
nevarno, tako daleč in s tako velikimi stroški. Da pa bi tiskarno preselili sedaj, v teh časih preganjanja,
nisem nikoli mislil, še manj o tem govoril. Domnevam, da sum prihaja od tod, ker so vaše milosti in
gospostva gospodu Ungnadu pisale, da bi bilo bolje, če bi se prevajanje opravljalo tukaj, ker se noben
ugleden prevajalec ne bi hotel podati tako daleč na tuje. Dalje, da je na pisni pogodbi ali zakupu gospoda
Jurija Juričiča na prvem mestu moje ime. Gospod Ungnad, mi jo je, kot lahko razumem, poslal z veliko
nejevoljo. Sedaj je mogoče dokazati, da sem pisal gospodu Barbu in gospodu Hanibalu, da bodo dobili
prevajalce, ki bodo odšli kamor treba. Pogodbe med gospodom Jurijem in nami nisem kopiral niti
narekoval, kar Gugger dobro ve, temveč samo podpisal, nisem pa pomislil, da jo bodo tako razlagali.
S Friessom pa sem se prepiral predvsem zaradi tega, ker pri vaših milostih in gospostvih nisem hotel
posredovati za denar, da bi tukaj postavil tiskarno oziroma da bi on postal upravitelj te hrvaške tiskarne.
Osmič: Tri veroizpovedi v slovenskem jeziku naj bi v svoji glavi med seboj pomešal itd. Ta greh sem v
nemškem predgovoru omenjene knjige sam priznal in razložil, čemu sem to storil. Ali je ponaredek,
zmeda in zmešnjava, če sem nekatere člene iz württemberške in saške pridal augsburški veroizpovedi,
kot na primer o moči in avtoriteti pisma svetih očetov, papeža, koncilov, o vicah, o blagoslovu zelišč. Ali
zmedeno in zmešano pišem in pridigam, o tem prepuščam sodbo bogaboječim bralcem mojih knjig in
poslušalcem mojih pridig. Konzul naj gre sam vase in pretehta, kako zmedeno je sestavil svoje račune, ki
mu jih je moral Gugger ponovno sestaviti, kako je na 400 izvodov cirilskega katekizma postavil nemški
naslov, prav tako v hrvaškem katekizmu na nekem mestu latinsko communi juventuti, o čemer mi je pisal
gospod Fröhlich z Dunaja. Vse to naj sam pri sebi pošteno premisli.
Devetič. Neka učena oseba5 naj bi gospodu Ungnadu pisala, da nisem nikoli pojasnil, kaj mislim o
zakramentih, da sem odpravil zasebno odvezo, da imam spise doktorja Luthra za pomanjkljive itd. Kaj
4 Hrvaške knjige so se slabo prodajale. Elze, Briefe, 249 (op. 8).
5 Po Elzejevem mnenju je bil to Jakob Andreae, podobno je mislil in zabeležil M. Rupel (rokopis).
153
jih prosim, da nam povsod pomagajo razdeljevati in prodajati hrvaške knjige. (Konzul je v Urachu pred
gospodom Ungnadom nekajkrat govoril, da bodo samo v Istri prodali tisoč izvodov vsake hrvaške knjige.4 Če
so jih, bi vprašali tajnika Kirchpergerja.) Iz vsega tega lahko vsak povzame, da ne onemogočam ne prevajanja
ne tiskanja. Da pa so vaše milosti in gospostva pa tudi jaz, gospodu Ungnadu v postscriptih pisali in omenili,
da so nekatere besede v katekizmih in v Novi zavezi nejasno in nepravilno prevedene in natisnjene, kot so
nam mnogi, predvsem Lamella, istrski duhovniki in gospod Barbo sporočili, smo storili zato, da bi v bodoče
v prevajanje in korekture vložili več truda, to delo pa zaupali sposobnim ljudem.
Sedmič: Delam na tem, da bi tiskarno preselil v Ljubljano in sam imel roko nad njo, zaradi tega sem z
Avgustom Friessom, tiskarjem iz Strassbourga, na preteklega sv. Petra dan tukaj imel prepir, itd. Res je,
da sem v Urachu in tukaj pogosto dejal, da se to prevajanje in tiskanje nikjer na svetu ne bi bolje in lažje
opravljalo kot tukaj v Ljubljani, kajti zlahka bi dobili prevajalce in knjig ne bi bilo treba prevažati tako
nevarno, tako daleč in s tako velikimi stroški. Da pa bi tiskarno preselili sedaj, v teh časih preganjanja,
nisem nikoli mislil, še manj o tem govoril. Domnevam, da sum prihaja od tod, ker so vaše milosti in
gospostva gospodu Ungnadu pisale, da bi bilo bolje, če bi se prevajanje opravljalo tukaj, ker se noben
ugleden prevajalec ne bi hotel podati tako daleč na tuje. Dalje, da je na pisni pogodbi ali zakupu gospoda
Jurija Juričiča na prvem mestu moje ime. Gospod Ungnad, mi jo je, kot lahko razumem, poslal z veliko
nejevoljo. Sedaj je mogoče dokazati, da sem pisal gospodu Barbu in gospodu Hanibalu, da bodo dobili
prevajalce, ki bodo odšli kamor treba. Pogodbe med gospodom Jurijem in nami nisem kopiral niti
narekoval, kar Gugger dobro ve, temveč samo podpisal, nisem pa pomislil, da jo bodo tako razlagali.
S Friessom pa sem se prepiral predvsem zaradi tega, ker pri vaših milostih in gospostvih nisem hotel
posredovati za denar, da bi tukaj postavil tiskarno oziroma da bi on postal upravitelj te hrvaške tiskarne.
Osmič: Tri veroizpovedi v slovenskem jeziku naj bi v svoji glavi med seboj pomešal itd. Ta greh sem v
nemškem predgovoru omenjene knjige sam priznal in razložil, čemu sem to storil. Ali je ponaredek,
zmeda in zmešnjava, če sem nekatere člene iz württemberške in saške pridal augsburški veroizpovedi,
kot na primer o moči in avtoriteti pisma svetih očetov, papeža, koncilov, o vicah, o blagoslovu zelišč. Ali
zmedeno in zmešano pišem in pridigam, o tem prepuščam sodbo bogaboječim bralcem mojih knjig in
poslušalcem mojih pridig. Konzul naj gre sam vase in pretehta, kako zmedeno je sestavil svoje račune, ki
mu jih je moral Gugger ponovno sestaviti, kako je na 400 izvodov cirilskega katekizma postavil nemški
naslov, prav tako v hrvaškem katekizmu na nekem mestu latinsko communi juventuti, o čemer mi je pisal
gospod Fröhlich z Dunaja. Vse to naj sam pri sebi pošteno premisli.
Devetič. Neka učena oseba5 naj bi gospodu Ungnadu pisala, da nisem nikoli pojasnil, kaj mislim o
zakramentih, da sem odpravil zasebno odvezo, da imam spise doktorja Luthra za pomanjkljive itd. Kaj
4 Hrvaške knjige so se slabo prodajale. Elze, Briefe, 249 (op. 8).
5 Po Elzejevem mnenju je bil to Jakob Andreae, podobno je mislil in zabeležil M. Rupel (rokopis).
153
