Page 127 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 127
pisma
kajti po binkoštih me ne bo več našel. Ne morem pa še vedeti, po kateri poti bom šel. Preko Salzburga ali
Innsbrucka se iz Ljubljane semkaj lahko prijezdi v 13 dneh; vsega je kakih 80 milj, ne mnogo več.
Ponižno še prosim vaše milosti in gospostva, da se pogovorite z mojimi milostnimi in zapovedujočimi
gospodi ter deželani v deželi Kranjski in jih prosite, da še kratek čas potrpe zaradi mojega izostanka,
dokler ne natisnem omenjene knjižice. Upam, da bo moj dolgi izostanek koristil obema cerkvama, kranjski
in hrvaški, kajti samo zaradi njiju in ne zaradi česa drugega sem tako dolgo tukaj. Odkar sem pred kratkim
prišel s Kranjskega, sem doživel le malo veselja, malo srečnih dni in slabo, nezvesto druščino; Bog to ve.
Zadnje pismo in sporočilo vaših milosti in gospostev me je iz osumljenega tatu napravilo za verjetnega
tatu. Ti, ki so mi to večkrat v obraz očitali, sedaj tega ne priznajo in pravijo, da me niso ničesar obtoževali.
Z istimi besedami pišete namreč gospodu Ungnadu in meni, da mi niste dali nobenega denarja razen plače
in potnine, s katero naj bi preskrbel Uskoka itd. Iz teh besed sta gospod Ungnad in gospod Štefan sklepala,
da ste mi dali potnino in plačo, iz česar moram poravnati stroške za Uskoka, torej ste mi dali potnino tudi
za Uskoka. Tega nisem priznal in ne priznavam. O tem sem obširno pisal gospodu Khislu in mu poslal
ves postopek, ki sem ga zaradi tega imel in pisno vodil. Odkar sem prišel iz Ljubljane, sta mi ta sum in
obdolžitev dala več opravka kakor vse drugo moje delo, pa se tega še vedno nisem rešil. Vašega tajnika
dolžim, da je tako dvoumno sestavil vaše pisanje.
Pogosto razglašanje, skrivni naklepi in glasno vpitje papeža in njegovih privržencev, da se bodo spet
bojevali z lutrskimi, so utihnili. Na Francoskem se evangelij širi. Pred kratkim so se pri Strasbourgu
imenitni gospodje in evangelijski kardinal s Francoskega pogovarjali z nemškimi evangeljskimi knezi
zaradi vere;7 kardinal je na pogovoru, na katerem sta bila tudi naš knez in gospod Brenz, pridigal v
francoščini. Kardinal je imel dobro pridigo, toda zlorab ni ošibal. Francoska krona soglaša s knezi v
cesarstvu. Rimsko cesarsko veličanstvo je ob prisotnosti ostalih sinov ponovno resno opomnilo kralja
Maksimilijana, naj se vrne k stari veri. Na to je njegovo kraljevo dostojanstvo z vso ponižnostjo izjavilo,
da bo do smrti zvesto v službi njegovega veličanstva, vendar pa prosi, naj ga v verskih zadevah ne sili
proti njegovi vesti. Na tak odgovor so se cesarskemu veličanstvu orosile oči in je dejal, da prepušča verske
zadeve vesti njegovega kraljevega dostojanstva. Naposled je vse tri sinove opomnil k edinosti. Kmalu se
bodo knezi zbrali k volitvam in upati je, da bo kralj Maksimilijan kmalu postal izvoljeni rimski kralj. Tega
bomo vsi veseli. Aleluja.
Škof v Magdeburgu in škof v Hallu reformirata svoji škofiji po augsburški veroizpovedi. Tako je. Le kako bi
tudi mi našega škofa pripravili do tega. Kar povejte mu: le zaradi upanja, da bo njegova milost pristopila v
našo cerkev, ker je na Avstrijskem delil zakrament pod obema podobama, sem mu v opisu gornjegrajskega
romanja v predgovoru k hrvaški zavezi prizanesel in ga nisem imenoval ter zapisal z imenom. Če pa bo
7 Pogovor je bil 15.–18. februarja 1562 med vojvodo Krištofom in štirimi brati Guise. Elze, Briefe, 172 (op. 7)
127
kajti po binkoštih me ne bo več našel. Ne morem pa še vedeti, po kateri poti bom šel. Preko Salzburga ali
Innsbrucka se iz Ljubljane semkaj lahko prijezdi v 13 dneh; vsega je kakih 80 milj, ne mnogo več.
Ponižno še prosim vaše milosti in gospostva, da se pogovorite z mojimi milostnimi in zapovedujočimi
gospodi ter deželani v deželi Kranjski in jih prosite, da še kratek čas potrpe zaradi mojega izostanka,
dokler ne natisnem omenjene knjižice. Upam, da bo moj dolgi izostanek koristil obema cerkvama, kranjski
in hrvaški, kajti samo zaradi njiju in ne zaradi česa drugega sem tako dolgo tukaj. Odkar sem pred kratkim
prišel s Kranjskega, sem doživel le malo veselja, malo srečnih dni in slabo, nezvesto druščino; Bog to ve.
Zadnje pismo in sporočilo vaših milosti in gospostev me je iz osumljenega tatu napravilo za verjetnega
tatu. Ti, ki so mi to večkrat v obraz očitali, sedaj tega ne priznajo in pravijo, da me niso ničesar obtoževali.
Z istimi besedami pišete namreč gospodu Ungnadu in meni, da mi niste dali nobenega denarja razen plače
in potnine, s katero naj bi preskrbel Uskoka itd. Iz teh besed sta gospod Ungnad in gospod Štefan sklepala,
da ste mi dali potnino in plačo, iz česar moram poravnati stroške za Uskoka, torej ste mi dali potnino tudi
za Uskoka. Tega nisem priznal in ne priznavam. O tem sem obširno pisal gospodu Khislu in mu poslal
ves postopek, ki sem ga zaradi tega imel in pisno vodil. Odkar sem prišel iz Ljubljane, sta mi ta sum in
obdolžitev dala več opravka kakor vse drugo moje delo, pa se tega še vedno nisem rešil. Vašega tajnika
dolžim, da je tako dvoumno sestavil vaše pisanje.
Pogosto razglašanje, skrivni naklepi in glasno vpitje papeža in njegovih privržencev, da se bodo spet
bojevali z lutrskimi, so utihnili. Na Francoskem se evangelij širi. Pred kratkim so se pri Strasbourgu
imenitni gospodje in evangelijski kardinal s Francoskega pogovarjali z nemškimi evangeljskimi knezi
zaradi vere;7 kardinal je na pogovoru, na katerem sta bila tudi naš knez in gospod Brenz, pridigal v
francoščini. Kardinal je imel dobro pridigo, toda zlorab ni ošibal. Francoska krona soglaša s knezi v
cesarstvu. Rimsko cesarsko veličanstvo je ob prisotnosti ostalih sinov ponovno resno opomnilo kralja
Maksimilijana, naj se vrne k stari veri. Na to je njegovo kraljevo dostojanstvo z vso ponižnostjo izjavilo,
da bo do smrti zvesto v službi njegovega veličanstva, vendar pa prosi, naj ga v verskih zadevah ne sili
proti njegovi vesti. Na tak odgovor so se cesarskemu veličanstvu orosile oči in je dejal, da prepušča verske
zadeve vesti njegovega kraljevega dostojanstva. Naposled je vse tri sinove opomnil k edinosti. Kmalu se
bodo knezi zbrali k volitvam in upati je, da bo kralj Maksimilijan kmalu postal izvoljeni rimski kralj. Tega
bomo vsi veseli. Aleluja.
Škof v Magdeburgu in škof v Hallu reformirata svoji škofiji po augsburški veroizpovedi. Tako je. Le kako bi
tudi mi našega škofa pripravili do tega. Kar povejte mu: le zaradi upanja, da bo njegova milost pristopila v
našo cerkev, ker je na Avstrijskem delil zakrament pod obema podobama, sem mu v opisu gornjegrajskega
romanja v predgovoru k hrvaški zavezi prizanesel in ga nisem imenoval ter zapisal z imenom. Če pa bo
7 Pogovor je bil 15.–18. februarja 1562 med vojvodo Krištofom in štirimi brati Guise. Elze, Briefe, 172 (op. 7)
127
