Page 126 - Edvard Vrečko in Fanika Krajnc-Vrečko (ur.), Primož Trubar, Pisma. Zbrana dela Primoža Trubarja, 10. Ljubljana: Pedagoški inštitut.
P. 126
pisma
Blagorodni, plemeniti, hrabri, spoštovani, milostni in zapovedujoči, ljubi gospodje. Vaših milosti in
gospostev pisanje od 14. marca2 sem z velikim veseljem prejel 3. aprila po slu Gregorju Komuterju.3 Iz
njega sem najpokorneje razbral vašo, v imenu častitih deželnih stanov izrečeno, zelo dobronamerno,
krščansko in pravično željo, da bi se čim prej vrnil na Kranjsko in tam sledil svojemu poklicu, kar sem
pred časom že obljubil. V zvezi s tem sporočam vašim milostim in gospostvom, da sem že zjutraj istega
dne, ko je prišel vaš sel, po svojem slu pisal v Stuttgart, naj do prihodnjih binkošti po svojih duhovnih
svetovalcih pošljejo drugega župnika, na kar mi je tajnik njegove knežje milosti odpisal, da bo poskrbel za
to.
Pred 14 dnevi smo povsem dokončali dve hrvaški knjigi, gospod Ungnad vam bo poslal nekaj izvodov.
Ker sem hotel s seboj prinesti tudi nekaj za našo kranjsko cerkev, sem prevedel augsburško veroizpoved in
jo parafraziral z württemberško in saško4 veroizpovedjo, da bi tudi mi Kranjci imeli zbrano kratko, jasno
in razumljivo celoto in temelj vsega krščanskega nauka, proti čemur ne bi mogel upravičeno govoriti,
pridigati ali pisati noben jezuit, Staphylus ali Azotus.5 V Tübingenu sem naročil in se dogovoril s tiskarji,
da bodo mojo bukvico v 1000 izvodih natisnili v štirih tednih; ob zaposlitvi s korekturami se bom tako
utegnil še kopati zaradi garij. Če ne bi bilo te bukvice bi šel, čeprav garjav, kar s tem slom. Tako pa se bom,
ko bo omenjena knjižica nared, v božjem imenu, bodisi preko Augsburga ali Salzburga, bodisi po Donavi
preko Regensburga, Linza in Dunaja odpravil naprej na Kranjsko.
Če bi se zgodilo, da bi moj bratranec Luka Cvekelj6 še pred binkoštmi prišel k meni ter ostal z mojo
ženo in otroki, bi, ker je bil trgovec, z mojim denarjem znal bolje kot vsak drugi, skupaj s pohištvom in
knjigami poskrbeti za njihov prevoz in oskrbo na poti ter jih prepeljati prek Salzburga na Kranjsko. Sam
bi se tedaj, z nekim augsburškim knjigovezom, ki smo ga najeli za vezavo hrvaških knjig, iz Ulma po
ovinkih in bližnjicah odpravil proti Ljubljani, če bi šel z ženo in otroki, bi me izsledili bodisi na vodi ali
na kopnem. Glede tega pišem tudi bratrancu: če more, naj pride pred binkoštmi, kasneje je prepozno,
2 Pismo ni ohranjeno, vendar utegne biti podobno pismu kranjskih odbornikov Ungnadu z istim dnem. V izvlečku ga je objavil
Elze, Briefe, 167 (op. 1).
3 Komulec (Komulez), tesar, je znan iz Gerichts-Protokoll der fürstl. Haubtstatt Laybach, cod. 1/1 1522, fo1. 55; Khomulz
Sebastian je omenjen v zapuščinski razpravi (Gerichts-Protokoll cod. 1/15, 1594, fo1. 189), po Ruplovem zapisu (v rok.) naj bi bil
posloven človek, menda trgovec z žitom.
4 Articuli oli deili te prave stare vere kerszhanske, so izšli poleti 1562 v Tübingenu.
5 Friedrich Staphylus (1512–1564) je bil najprej protestant, se sprl z Osiandrom, prestopil v katoliško Cerkev in bil po Vergerijevi
sodbi »summus huic in papatu tyrannus atque acerbissimus«. Asotus (Peter de Soto) je bil dominikanec in spovednik Karla
V., profesor na jezuitskem kolegiju v Dillingenu, bil je na tridentinskem koncilu, umrl 1563, nasprotnik württemberškega
protestantskega teologa Brenza. Gl. Elze, Briefe, 169 (op. 3).
6 Luka Cvekelj (Klinc) je bil Trubarjev sorodnik, avtor pesmi Cantio illa (M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 370), okoli 22.
maja je prišel v Urach, prinesel pisma za Trubarja in Ungnada od kranjskih odbornikov ter M. Klombnerja za Ungnada. V
pismih so odborniki obema jasno povedali, da Trubar ni prejel potnine za Uskoka. Gl. Elze, Briefe, 170 (op. 4).
126
Blagorodni, plemeniti, hrabri, spoštovani, milostni in zapovedujoči, ljubi gospodje. Vaših milosti in
gospostev pisanje od 14. marca2 sem z velikim veseljem prejel 3. aprila po slu Gregorju Komuterju.3 Iz
njega sem najpokorneje razbral vašo, v imenu častitih deželnih stanov izrečeno, zelo dobronamerno,
krščansko in pravično željo, da bi se čim prej vrnil na Kranjsko in tam sledil svojemu poklicu, kar sem
pred časom že obljubil. V zvezi s tem sporočam vašim milostim in gospostvom, da sem že zjutraj istega
dne, ko je prišel vaš sel, po svojem slu pisal v Stuttgart, naj do prihodnjih binkošti po svojih duhovnih
svetovalcih pošljejo drugega župnika, na kar mi je tajnik njegove knežje milosti odpisal, da bo poskrbel za
to.
Pred 14 dnevi smo povsem dokončali dve hrvaški knjigi, gospod Ungnad vam bo poslal nekaj izvodov.
Ker sem hotel s seboj prinesti tudi nekaj za našo kranjsko cerkev, sem prevedel augsburško veroizpoved in
jo parafraziral z württemberško in saško4 veroizpovedjo, da bi tudi mi Kranjci imeli zbrano kratko, jasno
in razumljivo celoto in temelj vsega krščanskega nauka, proti čemur ne bi mogel upravičeno govoriti,
pridigati ali pisati noben jezuit, Staphylus ali Azotus.5 V Tübingenu sem naročil in se dogovoril s tiskarji,
da bodo mojo bukvico v 1000 izvodih natisnili v štirih tednih; ob zaposlitvi s korekturami se bom tako
utegnil še kopati zaradi garij. Če ne bi bilo te bukvice bi šel, čeprav garjav, kar s tem slom. Tako pa se bom,
ko bo omenjena knjižica nared, v božjem imenu, bodisi preko Augsburga ali Salzburga, bodisi po Donavi
preko Regensburga, Linza in Dunaja odpravil naprej na Kranjsko.
Če bi se zgodilo, da bi moj bratranec Luka Cvekelj6 še pred binkoštmi prišel k meni ter ostal z mojo
ženo in otroki, bi, ker je bil trgovec, z mojim denarjem znal bolje kot vsak drugi, skupaj s pohištvom in
knjigami poskrbeti za njihov prevoz in oskrbo na poti ter jih prepeljati prek Salzburga na Kranjsko. Sam
bi se tedaj, z nekim augsburškim knjigovezom, ki smo ga najeli za vezavo hrvaških knjig, iz Ulma po
ovinkih in bližnjicah odpravil proti Ljubljani, če bi šel z ženo in otroki, bi me izsledili bodisi na vodi ali
na kopnem. Glede tega pišem tudi bratrancu: če more, naj pride pred binkoštmi, kasneje je prepozno,
2 Pismo ni ohranjeno, vendar utegne biti podobno pismu kranjskih odbornikov Ungnadu z istim dnem. V izvlečku ga je objavil
Elze, Briefe, 167 (op. 1).
3 Komulec (Komulez), tesar, je znan iz Gerichts-Protokoll der fürstl. Haubtstatt Laybach, cod. 1/1 1522, fo1. 55; Khomulz
Sebastian je omenjen v zapuščinski razpravi (Gerichts-Protokoll cod. 1/15, 1594, fo1. 189), po Ruplovem zapisu (v rok.) naj bi bil
posloven človek, menda trgovec z žitom.
4 Articuli oli deili te prave stare vere kerszhanske, so izšli poleti 1562 v Tübingenu.
5 Friedrich Staphylus (1512–1564) je bil najprej protestant, se sprl z Osiandrom, prestopil v katoliško Cerkev in bil po Vergerijevi
sodbi »summus huic in papatu tyrannus atque acerbissimus«. Asotus (Peter de Soto) je bil dominikanec in spovednik Karla
V., profesor na jezuitskem kolegiju v Dillingenu, bil je na tridentinskem koncilu, umrl 1563, nasprotnik württemberškega
protestantskega teologa Brenza. Gl. Elze, Briefe, 169 (op. 3).
6 Luka Cvekelj (Klinc) je bil Trubarjev sorodnik, avtor pesmi Cantio illa (M. Rupel, Slovenski protestantski pisci, 370), okoli 22.
maja je prišel v Urach, prinesel pisma za Trubarja in Ungnada od kranjskih odbornikov ter M. Klombnerja za Ungnada. V
pismih so odborniki obema jasno povedali, da Trubar ni prejel potnine za Uskoka. Gl. Elze, Briefe, 170 (op. 4).
126
