Page 68 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.

sestavni del profesionalnega znanja so v spominu ohranjeni primeri, ki jih je mo-
goče črpati iz lastnih izkušenj ali izkušenj dobrih praktikov;

– večina pedagoških problemov je nestrukturiranih.

Slika 3: Reflektivni model profesionalnega izobraževanja učiteljev (Wallace, 1991)
Kot poudarjata Hargreaves in Fullan (1992), možnosti za učenje zahtevajo in potrebu-
jejo možnosti za poučevanje, te pa lahko razložimo: (1) kot iskanje možnosti za učenje in
doseganje znanja in spretnosti učinkovitega poučevanja; (2) kot obstoj priložnosti za ra-
zvoj osebnih kvalitet in samorazumevanja, ki so osnova, da učitelj postaja občutljiv in pri-
lagodljiv; ter (3) kot oblikovanje delovnega okolja, ki podpira profesionalno učenje, stalno
napredovanje in priložnosti za dobro poučevanje.
Znotraj reflektivnega modela profesionalnega razvoja učiteljev tako Hargreaves in
Fullan (prav tam) izpeljeta tri izhodišča za izobraževanje in profesionalni razvoj učiteljev:
1. Pridobivanje znanja in razvoj spretnosti:
− globlje znanje;
− znanje, kako poučevati razred učencev z različnimi sposobnostmi;
− poznavanje novih učnih strategij;
− razvoj večje strokovnosti v vodenju razreda;
−­ upoštevanje različnih učnih stilov pri učencih.
Problematičnost usmerjenosti v pridobivanje znanja in razvoj spretnosti se kaže v pre-
veliki porabi časa, energije in sredstev znotraj učiteljevega razvoja. Velikokrat se te spre-
tnosti, znanja in kompetence pojmujejo kot tehnične spretnosti, uvedene so zunaj konte-
ksta, tako da prezrejo učitelja kot osebo in njegov razred.
2. Razumevanje sebe – humanistični pogled:
Ta pogled na učiteljev razvoj je usmerjen na osebo in ne na okoliščine, v katerem oseba
dela. Vsebuje spremembo učiteljeve osebe, pomemben je vidik sodelovalnega učenja, pri

68