Page 65 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 65
dobivajo v omejenem obsegu v krajših kurzih oziroma blokih, ki jih izvaja visokošol-
ska ustanova. Elliott (1991), ki govori o modelu tržne usmerjenosti, navaja, da je vloga teo-
rije zmanjšana na pripomoček za pridobivanje spretnosti. Izobraževanje poteka večinoma
s prakso na šoli. Rezultati profesionalnega učenja v tem modelu so proizvodi – merljivi iz-
idi, ki jih lahko natančno vnaprej opredelimo v konkretni obliki. Glavni cilj je oblikova-
ti na zunaj vidne načine obnašanja, ne pa spodbujanje učiteljevega razmišljanja. B. Maren-
tič Požarnik (1987) navaja, da je bil takšen način izobraževanja zelo uporaben, ko je šlo za
usposabljanje učiteljev za razmeroma statičen šolski sistem in ustaljene načine dela in pri-
meren za obdobje, v katerem teoretična spoznanja v posameznih strokah ali pedagoško-
-psihološkem področju niso bila tako obsežna in spreminjajoča. V razmerah, v katerih pa
od učitelja pričakujemo več kot prilagajanje (torej samostojno uvajanje vsebin, metod, po-
stopkov, ustvarjalnost, kritičnost, ustrezno ravnanje v novih okoliščinah …), bi takšen na-
čin izobraževanja vodil v »prakticizem«.
Slika 1: Mojstrski model profesionalnega izobraževanja učiteljev (Wallace, 1991)
Na ravni poklicnega in strokovnega izobraževanja v obdobju, ko se postavlja vpraša-
nje, ali bo poklic, za katerega se posameznik izobražuje, v prihodnosti sploh še obstajal in
se zato osredotočamo na širše kompetence pri vseh poklicih, si je pravzaprav nemogoče za-
misliti tako enosmerno strukturiran proces.
b) Tehnokratski model ali model uporabne znanosti
Svojo utemeljitev tehnokratski model išče v dosežkih uporabne znanosti, poučevanje pa
je omejeno na praktično uporabo znanja, ki izvira iz raziskovalnega dela (t. i. znanstvene-
ga znanja). Univerzitetni študij je po tradicionalnem pojmovanju namenjen posredovanju
znanstvenih disciplin in njihove metodologije, ne pa neposredni pripravi na poklic. Ob
pedagoških fakultetah so pri nas (podobno kot drugod) usposabljanje učiteljev (predvsem
gimnazijskih) prevzele še druge fakultete, določenih elementov, značilnih in potrebnih za
izobraževanje učiteljev, pa v svoj program niso vključile. Tako je znotraj tehnokratskega
modela pomembno predvsem, da si študent pridobi zadostno teoretično znanje iz stroke,
65
ska ustanova. Elliott (1991), ki govori o modelu tržne usmerjenosti, navaja, da je vloga teo-
rije zmanjšana na pripomoček za pridobivanje spretnosti. Izobraževanje poteka večinoma
s prakso na šoli. Rezultati profesionalnega učenja v tem modelu so proizvodi – merljivi iz-
idi, ki jih lahko natančno vnaprej opredelimo v konkretni obliki. Glavni cilj je oblikova-
ti na zunaj vidne načine obnašanja, ne pa spodbujanje učiteljevega razmišljanja. B. Maren-
tič Požarnik (1987) navaja, da je bil takšen način izobraževanja zelo uporaben, ko je šlo za
usposabljanje učiteljev za razmeroma statičen šolski sistem in ustaljene načine dela in pri-
meren za obdobje, v katerem teoretična spoznanja v posameznih strokah ali pedagoško-
-psihološkem področju niso bila tako obsežna in spreminjajoča. V razmerah, v katerih pa
od učitelja pričakujemo več kot prilagajanje (torej samostojno uvajanje vsebin, metod, po-
stopkov, ustvarjalnost, kritičnost, ustrezno ravnanje v novih okoliščinah …), bi takšen na-
čin izobraževanja vodil v »prakticizem«.
Slika 1: Mojstrski model profesionalnega izobraževanja učiteljev (Wallace, 1991)
Na ravni poklicnega in strokovnega izobraževanja v obdobju, ko se postavlja vpraša-
nje, ali bo poklic, za katerega se posameznik izobražuje, v prihodnosti sploh še obstajal in
se zato osredotočamo na širše kompetence pri vseh poklicih, si je pravzaprav nemogoče za-
misliti tako enosmerno strukturiran proces.
b) Tehnokratski model ali model uporabne znanosti
Svojo utemeljitev tehnokratski model išče v dosežkih uporabne znanosti, poučevanje pa
je omejeno na praktično uporabo znanja, ki izvira iz raziskovalnega dela (t. i. znanstvene-
ga znanja). Univerzitetni študij je po tradicionalnem pojmovanju namenjen posredovanju
znanstvenih disciplin in njihove metodologije, ne pa neposredni pripravi na poklic. Ob
pedagoških fakultetah so pri nas (podobno kot drugod) usposabljanje učiteljev (predvsem
gimnazijskih) prevzele še druge fakultete, določenih elementov, značilnih in potrebnih za
izobraževanje učiteljev, pa v svoj program niso vključile. Tako je znotraj tehnokratskega
modela pomembno predvsem, da si študent pridobi zadostno teoretično znanje iz stroke,
65
