Page 60 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 60
ejo inštrukcije: naravoslovje 0,3 % (EU2 14,9 %), matematika 1,0 % (EU 12,8 %), mate-
rinščina oz. jezik, v katerem so dijaki sodelovali v raziskavi 0,8 % (EU 8,5 %) in drugi pred-
meti 2,9 % (EU 23,7 %) (Progress ..., 2011, str. 51). Vendarle odgovorom, glede na to da so
podani posredno (s strani ravnateljev), ne moremo popolnoma zaupati, saj lahko odražajo
tudi socialno zaželene odgovore.
Pri poklicnem in strokovnem izobraževanju ne moremo še dodatno mimo povezave
s področjem dela in zaposlovanja. Raziskava je pokazala, da so posamezniki z zaključeno
poklicno izobrazbo pri zaslužkih kasneje v življenju v bistveno boljšem položaju v primer-
javi s tistimi, ki so izobraževanje opustili. Raziskava med 24 članicami EU iz leta 2011 je
pokazala, da so razlike v zaslužkih večje v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Češkem, Slova-
škem, na Nizozemskem in v Luksemburgu, kjer več kot 60 % tistih z zaključeno višjo se-
kundarno stopnjo izobrazbe zaključi poklicni program izobraževanja (Progress ..., 2011,
str. 59).
Evropski center za razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja
poudarja, da izobraževanje, posebej poklicno, nima le tržnih koristi, temveč tudi netržne
in pri tem posebej izpostavlja vlogo poklicnega in strokovnega izobraževanja (CEDEFOP,
2013). Izkaže se, da posebej poklicno izobraževanje vpliva tako na družbo, podjetja in sku-
pine kot posameznike, za vsako od teh skupin pa ima tako tržne kot netržne koristi. Tako
je na primer mogoče dokazati neposredno povezavo med zalogo človeškega kapitala in ra-
stjo BDP na prebivalca, kot tudi neposredno povezavo med vlaganjem v izobraževanje in
manjšo stopnjo kriminala (prav tam).
Zagotovo so vse navedene koristi in prednosti povezane s tem, kako kakovostno se iz-
vaja sam vzgojno-izobraževalni proces in kakšna ter katera znanja in kompetence izraža-
jo in pričakujejo učitelji v tej veji vzgojno-izobraževalnega sistema. Vse podobne študije
namreč kažejo na izjemno prepletenost poklicnega in strokovnega izobraževanja z druž-
bo ter ožje s področjem dela in ponovno opominjajo na podporno vlogo učiteljev pri tem.
V Evropski uniji so izvedli spletno raziskavo z učitelji iz 27 držav članic, kjer so učite-
lje med drugim spraševali o tem, kako pomembna je zanje vloga ustvarjalnosti v izobraže-
vanju. Slovenija med vsemi vprašanimi državami zaseda eno od zadnjih treh mest, saj se je
s trditvijo, da je ustvarjalnost pri tem pomembna, strinjalo manj kot 10 % učiteljev, manjši
odstotek pri tem sta dosegli le še Estonija in Luksemburg (Progress ..., 2011, str. 174). Go-
tovo je to vidik, ki bi ga pri snovanju nadaljnjega razvijanja izobraževanja in profesional-
nega razvoja učiteljev veljalo intenzivno upoštevati.
2 Podatek za EU predstavlja povprečje držav EU, ki so sodelovale v raziskavi PISA. 60
rinščina oz. jezik, v katerem so dijaki sodelovali v raziskavi 0,8 % (EU 8,5 %) in drugi pred-
meti 2,9 % (EU 23,7 %) (Progress ..., 2011, str. 51). Vendarle odgovorom, glede na to da so
podani posredno (s strani ravnateljev), ne moremo popolnoma zaupati, saj lahko odražajo
tudi socialno zaželene odgovore.
Pri poklicnem in strokovnem izobraževanju ne moremo še dodatno mimo povezave
s področjem dela in zaposlovanja. Raziskava je pokazala, da so posamezniki z zaključeno
poklicno izobrazbo pri zaslužkih kasneje v življenju v bistveno boljšem položaju v primer-
javi s tistimi, ki so izobraževanje opustili. Raziskava med 24 članicami EU iz leta 2011 je
pokazala, da so razlike v zaslužkih večje v Avstriji, Nemčiji, Sloveniji, na Češkem, Slova-
škem, na Nizozemskem in v Luksemburgu, kjer več kot 60 % tistih z zaključeno višjo se-
kundarno stopnjo izobrazbe zaključi poklicni program izobraževanja (Progress ..., 2011,
str. 59).
Evropski center za razvoj poklicnega in strokovnega izobraževanja in usposabljanja
poudarja, da izobraževanje, posebej poklicno, nima le tržnih koristi, temveč tudi netržne
in pri tem posebej izpostavlja vlogo poklicnega in strokovnega izobraževanja (CEDEFOP,
2013). Izkaže se, da posebej poklicno izobraževanje vpliva tako na družbo, podjetja in sku-
pine kot posameznike, za vsako od teh skupin pa ima tako tržne kot netržne koristi. Tako
je na primer mogoče dokazati neposredno povezavo med zalogo človeškega kapitala in ra-
stjo BDP na prebivalca, kot tudi neposredno povezavo med vlaganjem v izobraževanje in
manjšo stopnjo kriminala (prav tam).
Zagotovo so vse navedene koristi in prednosti povezane s tem, kako kakovostno se iz-
vaja sam vzgojno-izobraževalni proces in kakšna ter katera znanja in kompetence izraža-
jo in pričakujejo učitelji v tej veji vzgojno-izobraževalnega sistema. Vse podobne študije
namreč kažejo na izjemno prepletenost poklicnega in strokovnega izobraževanja z druž-
bo ter ožje s področjem dela in ponovno opominjajo na podporno vlogo učiteljev pri tem.
V Evropski uniji so izvedli spletno raziskavo z učitelji iz 27 držav članic, kjer so učite-
lje med drugim spraševali o tem, kako pomembna je zanje vloga ustvarjalnosti v izobraže-
vanju. Slovenija med vsemi vprašanimi državami zaseda eno od zadnjih treh mest, saj se je
s trditvijo, da je ustvarjalnost pri tem pomembna, strinjalo manj kot 10 % učiteljev, manjši
odstotek pri tem sta dosegli le še Estonija in Luksemburg (Progress ..., 2011, str. 174). Go-
tovo je to vidik, ki bi ga pri snovanju nadaljnjega razvijanja izobraževanja in profesional-
nega razvoja učiteljev veljalo intenzivno upoštevati.
2 Podatek za EU predstavlja povprečje držav EU, ki so sodelovale v raziskavi PISA. 60
