Page 33 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 33
Spregovorimo še o pogojih vstopa v srednje strokovno izobraževanja ter načinu izbire
programa izobraževanja, starostnih ravneh in razporejanju dijakov v oddelke ter o ostalih
značilnostih tega izobraževanja, ki so bile za primerjavo z drugimi sistemi izobraževanja
zbrane v okviru Eurydice-a (Eurypedia, 2014), evropskega informacijskega omrežja za iz-
menjavo podatkov o izobraževanju.
V srednje strokovno izobraževanje se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo
ali nižje poklicno izobraževanje. V dveletne programe poklicno-tehniškega izobraževanja
se lahko vpiše, kdor je uspešno končal srednje poklicno izobraževanje. V enoletne poklic-
ne tečaje se lahko vpiše, kdor je uspešno končal 4. letnik gimnazije ali zaključni letnik izo-
braževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Z izobraževalnim pro-
gramom se lahko določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, če
so le-te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela v določeni dejavnosti oziro-
ma stroki (Eurypedia, 2014).
Dijaki so ob vpisu stari praviloma 15 let. Izobraževanje je organizirano v enem ciklusu,
ki traja od dve do pet let, odvisno od vrste programa. V posameznih razredih so dijaki iste
starosti. Učitelji praviloma poučujejo iste predmete iste dijake več šolskih let (prav tam).
Posebnost poklicnega in strokovnega izobraževanja in učiteljev v njem je, da pripravljajo
dijake za opravljanje poklica, in to kljub temu, da je delež dijakov, ki po končanem poklicnem
izobraževanju nadaljujejo šolanje, visok. V zadnjem obdobju je okrog 75 % do 80 % generaci-
je, ki je zaključila triletno izobraževanje, nadaljevala v poklicnem-tehniškem izobraževanju
(3+2) (Bela knjiga, 2011, str. 242). Prehodnost dijakov srednjega strokovnega izobraževanja
na terciarno izobraževanje je v Sloveniji še bolj izrazita. V šolskem letu 2009/2010 se je vpisa-
lo 93,5 % poklicnih maturantov, ki so v celoti prvič uspešno opravili poklicno maturo, v viso-
košolske študijske programe (prav tam, str. 245). Ob izpolnjevanju pogojev za nadaljnje izo-
braževanje pa mora biti vsak, ki je končal katerega od programov poklicnega in strokovnega
izobraževanja, sposoben opravljati poklic, za katerega se je izobraževal. Zato je vloga učiteljev
v poklicnem izobraževanju nekoliko drugačna glede na vlogo učiteljev v splošnem izobraže-
vanju, saj se morajo odpirati navzven in se neposredno povezovati z delodajalci.
Poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji v številkah
Za razumevanje konteksta, v katerem delujejo učitelji v poklicnem in strokovnem izobra-
ževanju, moramo poznati tudi nekatere statistične podatke, povezane s tem vidikom izo-
braževanja. Čeprav pri sposobnosti držav pri zamejevanju vse večje brezposlenosti mladih
igra pomembno vlogo veliko različnih dejavnikov, se kot eden od najpomembnejših kaže
33
programa izobraževanja, starostnih ravneh in razporejanju dijakov v oddelke ter o ostalih
značilnostih tega izobraževanja, ki so bile za primerjavo z drugimi sistemi izobraževanja
zbrane v okviru Eurydice-a (Eurypedia, 2014), evropskega informacijskega omrežja za iz-
menjavo podatkov o izobraževanju.
V srednje strokovno izobraževanje se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo
ali nižje poklicno izobraževanje. V dveletne programe poklicno-tehniškega izobraževanja
se lahko vpiše, kdor je uspešno končal srednje poklicno izobraževanje. V enoletne poklic-
ne tečaje se lahko vpiše, kdor je uspešno končal 4. letnik gimnazije ali zaključni letnik izo-
braževalnega programa za pridobitev srednje strokovne izobrazbe. Z izobraževalnim pro-
gramom se lahko določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti, če
so le-te potrebne za uspešno izobraževanje in opravljanje dela v določeni dejavnosti oziro-
ma stroki (Eurypedia, 2014).
Dijaki so ob vpisu stari praviloma 15 let. Izobraževanje je organizirano v enem ciklusu,
ki traja od dve do pet let, odvisno od vrste programa. V posameznih razredih so dijaki iste
starosti. Učitelji praviloma poučujejo iste predmete iste dijake več šolskih let (prav tam).
Posebnost poklicnega in strokovnega izobraževanja in učiteljev v njem je, da pripravljajo
dijake za opravljanje poklica, in to kljub temu, da je delež dijakov, ki po končanem poklicnem
izobraževanju nadaljujejo šolanje, visok. V zadnjem obdobju je okrog 75 % do 80 % generaci-
je, ki je zaključila triletno izobraževanje, nadaljevala v poklicnem-tehniškem izobraževanju
(3+2) (Bela knjiga, 2011, str. 242). Prehodnost dijakov srednjega strokovnega izobraževanja
na terciarno izobraževanje je v Sloveniji še bolj izrazita. V šolskem letu 2009/2010 se je vpisa-
lo 93,5 % poklicnih maturantov, ki so v celoti prvič uspešno opravili poklicno maturo, v viso-
košolske študijske programe (prav tam, str. 245). Ob izpolnjevanju pogojev za nadaljnje izo-
braževanje pa mora biti vsak, ki je končal katerega od programov poklicnega in strokovnega
izobraževanja, sposoben opravljati poklic, za katerega se je izobraževal. Zato je vloga učiteljev
v poklicnem izobraževanju nekoliko drugačna glede na vlogo učiteljev v splošnem izobraže-
vanju, saj se morajo odpirati navzven in se neposredno povezovati z delodajalci.
Poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji v številkah
Za razumevanje konteksta, v katerem delujejo učitelji v poklicnem in strokovnem izobra-
ževanju, moramo poznati tudi nekatere statistične podatke, povezane s tem vidikom izo-
braževanja. Čeprav pri sposobnosti držav pri zamejevanju vse večje brezposlenosti mladih
igra pomembno vlogo veliko različnih dejavnikov, se kot eden od najpomembnejših kaže
33
