Page 32 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.

, povezovanju splošnega, strokovnega in praktičnega izobraževanja in usposabljanja in
v izenačevanju izobrazbenega standarda za dosedanjo šolsko in dualno obliko poklicnega
izobraževanja (Skupne informacije…, 2011).

Razvoj poklicnega standarda je zahteven projekt, v katerega so vključeni številni par-
tnerji: organizacije delodajalcev in delojemalcev, pristojna ministrstva, šole. Upoštevati je
potrebno nacionalne in sektorske razvojne dokumente, podatke Zavoda RS za zaposlova-
nje in Statističnega urada RS ter zglede iz držav EU. Poklicni standard je dokument z na-
slednjimi elementi: ime in koda poklica, raven zahtevnosti, poklicne kompetence in opis
poklicnega standarda, ki vsebuje: področja dela, ključna dela, znanje in spretnosti. Na več
poklicnih standardih je praviloma oblikovan tudi vsak posamezni izobraževalni program
(CPI, 2012).

Izobraževalni programi temeljijo na didaktičnem konceptu (Skupne informacije o sre-
dnješolskem izobraževanju in programih, 2011), ki predpostavlja pedagoški proces, ki:
- je usmerjen k dijaku, procesnemu učenju ter razvijanju celovite poklicne usposo-

bljenosti, razvijanju samostojnosti in prevzemanju odgovornosti za svoje ravnanje;
- spreminja vlogo učitelja od »prenašalca« znanja k »usmerjevalcu k znanju« (nove

vloge: mentor, ki načrtuje, usmerja in svetuje);
- predpostavlja učenje v zaključenih modulih, ki vključujejo cilje načrtovanja, odlo-

čanja, izvedbe in kontrole;
- izpostavlja učenje za poklicno ravnanje, povezovanje teorije, prakse in ključnih

kompetenc;
- zahteva učenje z lastno aktivnostjo in ob praktičnih izkušnjah s poudarkom na iz-

kustvenem učenju in problemskem pouku, v središču katerega so aktivnosti in rav-
nanja ter refleksija le-teh (pridobivanje tako vsebinskega kot proceduralnega zna-
nja obvladovanja procesov, metod, razvoj spretnosti);
- razvija ključne kompetence učenje učenja, socialne in sporazumevalne kompeten-
ce (ustno komunikacijo, razvijanje funkcionalne pismenosti in informacijsko-ko-
munikacijske pismenosti) tekom celotnega izobraževalnega programa;
- razvija nove metode ocenjevanja znanja in kompetenc.
Opisani didaktični koncept se uresniči s pripravo izvedbenega kurikula na šoli. Uči-
telji pripravijo potrebne aktivnosti za uresničitev izobraževalnega programa in sprejetega
kurikula ter način ocenjevanja doseženih ciljev. Za dosego navedenih ciljev šola oblikuje
programsko projektno skupino – programski učiteljski zbor.

32