Page 30 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 30
interesne dejavnosti, ki se od predmetov razlikujejo po načinu izvajanja in so na-
menjene pridobivanju znanja in spretnosti po individualnih željah in nagnjenjih
dijakov; temu delu je namenjenih približno 5 % vseh ur;
− odprti del programa, ki ga določi šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji
oziroma s socialnimi partnerji v regionalnem okolju; temu delu je namenjenih pri-
bližno 10 % vseh ur.
Poklicno – tehniško izobraževanje traja praviloma 2 leti, konča se s poklicno maturo.
Poklicno-tehniško izobraževanje omogoča absolventom srednjega poklicnega izobraževa-
nja pridobiti srednjo strokovno izobrazbo, ki je enakovredna izobrazbi, pridobljeni po šti-
riletnih izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja. S poklicno ma-
turo končan izobraževalni program poklicno-tehniškega izobraževanja omogoča vpis v
študijske programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatno opravljenim
izpitom iz predmeta splošne mature pa tudi v ustrezne univerzitetne študijske programe,
ki tako možnost dopuščajo. Značilnosti in cilji poklicno-tehniškega izobraževanja so ena-
ki srednjemu strokovnemu izobraževanju (Skupne informacije, 2011).
Predmetniki programov poklicno-tehniškega izobraževanja vsebujejo (Eurypedia,
2014):
− splošnoizobraževalne predmete - materinščino, matematiko, tuji jezik, (nekateri
tudi drugi tuji jezik), umetnost, zgodovino, geografijo, po izbiri psihologijo ali so-
ciologijo, informatiko, fiziko, kemijo, biologijo in športno vzgojo; temu delu je na-
menjenih okrog 45 % vseh ur;
− strokovne module z vsebinami, povezanimi s stroko, za katero program izobražu-
je; nekateri moduli so obvezni, drugi dijaku na izbiro; temu delu je namenjenih
okrog 25 % vseh ur;
− praktično izobraževanje, deloma v šoli kot praktični pouk deloma v delovnem pro-
cesu pri delodajalcu kot praktično usposabljanje; temu delu je namenjenih pribli-
žno 15 % vseh ur;
− interesne dejavnosti, ki se od predmetov razlikujejo po načinu izvajanja in so na-
menjene pridobivanju znanja in spretnosti; interesne dejavnosti so skladne z indi-
vidualnimi željami in nagnjenji dijakov; temu delu je namenjenih do 4 % vseh ur;
− odprti del programa, ki ga določi šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji
oziroma s socialnimi partnerji v regionalnem okolju; temu delu je namenjenih pri-
bližno 10 % vseh ur.
30
menjene pridobivanju znanja in spretnosti po individualnih željah in nagnjenjih
dijakov; temu delu je namenjenih približno 5 % vseh ur;
− odprti del programa, ki ga določi šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji
oziroma s socialnimi partnerji v regionalnem okolju; temu delu je namenjenih pri-
bližno 10 % vseh ur.
Poklicno – tehniško izobraževanje traja praviloma 2 leti, konča se s poklicno maturo.
Poklicno-tehniško izobraževanje omogoča absolventom srednjega poklicnega izobraževa-
nja pridobiti srednjo strokovno izobrazbo, ki je enakovredna izobrazbi, pridobljeni po šti-
riletnih izobraževalnih programih srednjega strokovnega izobraževanja. S poklicno ma-
turo končan izobraževalni program poklicno-tehniškega izobraževanja omogoča vpis v
študijske programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja, z dodatno opravljenim
izpitom iz predmeta splošne mature pa tudi v ustrezne univerzitetne študijske programe,
ki tako možnost dopuščajo. Značilnosti in cilji poklicno-tehniškega izobraževanja so ena-
ki srednjemu strokovnemu izobraževanju (Skupne informacije, 2011).
Predmetniki programov poklicno-tehniškega izobraževanja vsebujejo (Eurypedia,
2014):
− splošnoizobraževalne predmete - materinščino, matematiko, tuji jezik, (nekateri
tudi drugi tuji jezik), umetnost, zgodovino, geografijo, po izbiri psihologijo ali so-
ciologijo, informatiko, fiziko, kemijo, biologijo in športno vzgojo; temu delu je na-
menjenih okrog 45 % vseh ur;
− strokovne module z vsebinami, povezanimi s stroko, za katero program izobražu-
je; nekateri moduli so obvezni, drugi dijaku na izbiro; temu delu je namenjenih
okrog 25 % vseh ur;
− praktično izobraževanje, deloma v šoli kot praktični pouk deloma v delovnem pro-
cesu pri delodajalcu kot praktično usposabljanje; temu delu je namenjenih pribli-
žno 15 % vseh ur;
− interesne dejavnosti, ki se od predmetov razlikujejo po načinu izvajanja in so na-
menjene pridobivanju znanja in spretnosti; interesne dejavnosti so skladne z indi-
vidualnimi željami in nagnjenji dijakov; temu delu je namenjenih do 4 % vseh ur;
− odprti del programa, ki ga določi šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji
oziroma s socialnimi partnerji v regionalnem okolju; temu delu je namenjenih pri-
bližno 10 % vseh ur.
30
