Page 37 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 37
vanje, kar 42,16 % vseh dijakov s potrebnimi potrebami na srednješolski stopnji izobra-
ževanja.
Preglednica 2: Odstotek dijakov s posebnimi potrebami po programu izobraževanja v letu
2012
OPP Vsi Odstotek otrok s PP v posameznem programu
Nižje poklicno 271 800 33,88
Srednje poklicno 1.479 11.684 12,66
Srednje tehniško in drugo strokovno 1.263 34.687 3,64
... sr.teh. in drugo strok. …1.078 …30.366 3,55
... poklicno tehniško …185 …3.955 4,68
... poklicni tečaj …0 …366 0,00
Srednje splošno 495 31.037 1,59
... splošne in strokovne gimnazije …489 …30.324 1,61
... maturitetni tečaj …6 …713 0,84
Vrsta izobraževanja - SKUPAJ 3.508 78.208 4,49
Vir: SURS, 2013 in Evidenca …, 2013.
V šolskem letu 2012/13 je bilo po dostopnih podatkih v srednješolsko izobraževanje
izmed vseh vključenih dijakov približno 4,5 % dijakov s posebnimi potrebami (za primer-
javo jih je bilo še leta 2010 le 2,3 %). Od tega jih je bilo približno 50 % vključenih v pro-
grame nižjega, poklicnega, tehniškega in drugega srednjega strokovnega izobraževanja oz.
tretjina vseh v nižje poklicno izobraževanje. Struktura in število dijakov s posebnimi po-
trebami sta se torej med leti 2010 in 2012 zelo spremenili, saj je bilo v letu 2010 v programe
nižjega, srednjega poklicnega in srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževa-
nja vključeno kar 90 % vseh dijakov s posebnimi potrebami. Hkrati ostaja dejstvo, da je v
nižjem poklicnem izobraževanju med vsemi dijaki kar tretjina dijakov s posebnimi potre-
bami, prav tako jih je v srednjem poklicnem izobraževanju več kot 10 %. To pomeni, da so
učitelji v poklicnem, tehniškem in drugem srednjem strokovnem izobraževanju še posebej
obremenjeni tudi s posebnostmi poučevanja večjega deleža dijakov s posebnimi potreba-
mi. Le z ustreznimi metodami in pristopi lahko učitelji zagotovijo, da bodo dijaki (tudi ti-
sti s posebnimi potrebami) uspešno zaključili izobraževanje in pridobili potrebno znanje.
Dijaki s posebnimi potrebami so pogosto tudi dijaki s slabšim učnim uspehom in
med njimi je večji delež osipnikov. Cilj celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema in vsa-
37
ževanja.
Preglednica 2: Odstotek dijakov s posebnimi potrebami po programu izobraževanja v letu
2012
OPP Vsi Odstotek otrok s PP v posameznem programu
Nižje poklicno 271 800 33,88
Srednje poklicno 1.479 11.684 12,66
Srednje tehniško in drugo strokovno 1.263 34.687 3,64
... sr.teh. in drugo strok. …1.078 …30.366 3,55
... poklicno tehniško …185 …3.955 4,68
... poklicni tečaj …0 …366 0,00
Srednje splošno 495 31.037 1,59
... splošne in strokovne gimnazije …489 …30.324 1,61
... maturitetni tečaj …6 …713 0,84
Vrsta izobraževanja - SKUPAJ 3.508 78.208 4,49
Vir: SURS, 2013 in Evidenca …, 2013.
V šolskem letu 2012/13 je bilo po dostopnih podatkih v srednješolsko izobraževanje
izmed vseh vključenih dijakov približno 4,5 % dijakov s posebnimi potrebami (za primer-
javo jih je bilo še leta 2010 le 2,3 %). Od tega jih je bilo približno 50 % vključenih v pro-
grame nižjega, poklicnega, tehniškega in drugega srednjega strokovnega izobraževanja oz.
tretjina vseh v nižje poklicno izobraževanje. Struktura in število dijakov s posebnimi po-
trebami sta se torej med leti 2010 in 2012 zelo spremenili, saj je bilo v letu 2010 v programe
nižjega, srednjega poklicnega in srednjega tehniškega in drugega strokovnega izobraževa-
nja vključeno kar 90 % vseh dijakov s posebnimi potrebami. Hkrati ostaja dejstvo, da je v
nižjem poklicnem izobraževanju med vsemi dijaki kar tretjina dijakov s posebnimi potre-
bami, prav tako jih je v srednjem poklicnem izobraževanju več kot 10 %. To pomeni, da so
učitelji v poklicnem, tehniškem in drugem srednjem strokovnem izobraževanju še posebej
obremenjeni tudi s posebnostmi poučevanja večjega deleža dijakov s posebnimi potreba-
mi. Le z ustreznimi metodami in pristopi lahko učitelji zagotovijo, da bodo dijaki (tudi ti-
sti s posebnimi potrebami) uspešno zaključili izobraževanje in pridobili potrebno znanje.
Dijaki s posebnimi potrebami so pogosto tudi dijaki s slabšim učnim uspehom in
med njimi je večji delež osipnikov. Cilj celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema in vsa-
37
