Page 31 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 31
Poklicni tečaj traja eno leto in se konča s poklicno maturo. Poklicni tečaj je namenjen
tistim, ki so končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik programa za pridobitev sre-
dnje strokovne izobrazbe in želijo pridobiti prvi poklic na ravni srednje poklicne, tehniške
ali druge strokovne šole. S končanim poklicnim tečajem in opravljeno poklicno maturo se
pridobi izobrazba, ki je enakovredna izobrazbi, pridobljeni po izobraževalnih programih
srednjega strokovnega izobraževanja. Značilnosti in cilji so enaki kot v strokovnem izo-
braževanju: omogočajo poglabljanje in razširjanje strokovne izobrazbe, potrebne tako za
nadaljevanje šolanja na višjih oziroma visokih strokovnih šolah kot za razumevanje in ob-
vladovanje stroke (Skupne informacije…, 2011).
Poklicno in strokovno izobraževanje torej opredelimo kot »izobraževanje in usposa-
bljanje, katerega cilj je opremiti posameznike z znanjem, spretnostmi in kompetencami,
ki so potrebne za opravljanje določenega poklica ali so širše uporabne na trgu dela« (Ve-
čjezični slovar..., 2011).
V komentarju k opisu tega pojma med drugim preberemo, da poklicno in strokovno
izobraževanje (PSI) »pripravlja udeležence tako za delo kot za vsa druga področja življe-
nja v socialnem, ekonomskem in tehničnem okolju, zato se ne ustavlja le pri pridobivanju
spretnosti, potrebnih za specifično delovno mesto. PSI zajema ob ozkem praktičnem iz-
obraževanja in usposabljanja tudi učenje vsebin z velikim transferjem, kar je pomembno
za zagotavljanje učinkovitosti posameznika v vsem njegovem delovnem obdobju.« (Mur-
šak, 2002, str. 88).
Poklicno in strokovno izobraževanje se izvaja kot spekter izobraževalnih programov.
Podlage za pripravo izobraževalnih programov v poklicnem in strokovnem izobraževanju
predstavljajo: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996), Zakon
o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), Izhodišča za pripravo izobraževalnih
programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Stro-
kovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001) ter Kurikul na nacionalni in
šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju: Metodološki priročnik (Center
RS za poklicno izobraževanje, 2006) in poklicni standardi.
V poklicnih standardih so opredeljene predvsem spretnosti in veščine, znanja in kom-
petence, ki jih mora kandidat pridobiti oziroma razviti v času izobraževanja. Vključene so
pozitivne izkušnje dualnega sistema, pri čemer gre za povezovanje izobraževanja in dela z
usposabljanjem v delovnem procesu (praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu) in
krepitev socialnega partnerstva kot temeljnega načela poklicnega in strokovnega izobraže-
vanja. Navedeno se uresničuje v odprtem kurikulu, modularizaciji izobraževalnih progra-
31
tistim, ki so končali četrti letnik gimnazije ali zaključni letnik programa za pridobitev sre-
dnje strokovne izobrazbe in želijo pridobiti prvi poklic na ravni srednje poklicne, tehniške
ali druge strokovne šole. S končanim poklicnim tečajem in opravljeno poklicno maturo se
pridobi izobrazba, ki je enakovredna izobrazbi, pridobljeni po izobraževalnih programih
srednjega strokovnega izobraževanja. Značilnosti in cilji so enaki kot v strokovnem izo-
braževanju: omogočajo poglabljanje in razširjanje strokovne izobrazbe, potrebne tako za
nadaljevanje šolanja na višjih oziroma visokih strokovnih šolah kot za razumevanje in ob-
vladovanje stroke (Skupne informacije…, 2011).
Poklicno in strokovno izobraževanje torej opredelimo kot »izobraževanje in usposa-
bljanje, katerega cilj je opremiti posameznike z znanjem, spretnostmi in kompetencami,
ki so potrebne za opravljanje določenega poklica ali so širše uporabne na trgu dela« (Ve-
čjezični slovar..., 2011).
V komentarju k opisu tega pojma med drugim preberemo, da poklicno in strokovno
izobraževanje (PSI) »pripravlja udeležence tako za delo kot za vsa druga področja življe-
nja v socialnem, ekonomskem in tehničnem okolju, zato se ne ustavlja le pri pridobivanju
spretnosti, potrebnih za specifično delovno mesto. PSI zajema ob ozkem praktičnem iz-
obraževanja in usposabljanja tudi učenje vsebin z velikim transferjem, kar je pomembno
za zagotavljanje učinkovitosti posameznika v vsem njegovem delovnem obdobju.« (Mur-
šak, 2002, str. 88).
Poklicno in strokovno izobraževanje se izvaja kot spekter izobraževalnih programov.
Podlage za pripravo izobraževalnih programov v poklicnem in strokovnem izobraževanju
predstavljajo: Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (1996), Zakon
o poklicnem in strokovnem izobraževanju (2006), Izhodišča za pripravo izobraževalnih
programov nižjega in srednjega poklicnega ter srednjega strokovnega izobraževanja (Stro-
kovni svet RS za poklicno in strokovno izobraževanje, 2001) ter Kurikul na nacionalni in
šolski ravni v poklicnem in strokovnem izobraževanju: Metodološki priročnik (Center
RS za poklicno izobraževanje, 2006) in poklicni standardi.
V poklicnih standardih so opredeljene predvsem spretnosti in veščine, znanja in kom-
petence, ki jih mora kandidat pridobiti oziroma razviti v času izobraževanja. Vključene so
pozitivne izkušnje dualnega sistema, pri čemer gre za povezovanje izobraževanja in dela z
usposabljanjem v delovnem procesu (praktično usposabljanje z delom pri delodajalcu) in
krepitev socialnega partnerstva kot temeljnega načela poklicnega in strokovnega izobraže-
vanja. Navedeno se uresničuje v odprtem kurikulu, modularizaciji izobraževalnih progra-
31
