Page 29 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 29
cej upadlo. Večina programov dualnega izobraževanja se je tako že iztekla, za nekate-
re izmed njih imajo že vpisani dijaki še možnost, da program dokončajo po vpisanem pro-
gramu (Skupne informacije…, 2011).

Srednje strokovno izobraževanje traja praviloma 4 leta in se konča s poklicno maturo in
omogoča pridobiti srednjo strokovno izobrazbo. S poklicno maturo se je mogoče vpisati v
študijske programe višjega in visokega strokovnega izobraževanja; z dodatno opravljenim
izpitom iz predmeta splošne mature pa tudi v nekatere univerzitetne študijske programe,
ki tako možnost dopuščajo. Izobraževanje omogoča razširiti in izpopolniti splošno izo-
brazbo iz vseh temeljnih splošno-izobraževalnih predmetov. Pridobitev splošne izobraz-
be je hkrati namenjena pripravi dijakov na nadaljnji študij na višjih in visokih strokovnih
šolah, posebej pa spoznavanju in poglabljanju teoretičnih principov, ki omogočajo razu-
mevanje in obvladovanje ustreznega strokovnega področja. Temeljni cilj izobraževanja je
razvijanje strokovne usposobljenosti za samostojno opravljanje zahtevnejših in nestandar-
diziranih, kompleksnih delovnih opravil, za sodelovanje pri delu, povezanem z razvija-
njem tehnologije dela in delovnih procesov ter za delo v pripravi in kontroli delovnih pro-
cesov. Poklicna in strokovna usposobljenost mora zagotavljati obvladanje tehnološko in
delovno kompleksnejših delovnih procesov, sposobnost prenašanja poklicnega znanja v
netipične okoliščine, pripravljanje in nadzorovanje delovnih postopkov, posebej kakovosti
dela, sposobnost motiviranja delovnih skupin ter samostojnega reševanja tehnoloških in
delovnih problemov (Skupne informacije…, 2011).

Predmetniki štiriletnih programov srednjega strokovnega izobraževanja vsebujejo
(Eurypedia, 2014):
− splošnoizobraževalne predmete - materinščino, matematiko, tuji jezik, (nekate-

ri tudi drugi tuji jezik), umetnost, zgodovino, geografijo, po izbiri psihologijo ali
sociologijo, informatiko, fiziko, kemijo, biologijo (ali vsaj dva od naravoslovnih
predmetov) in športno vzgojo; temu delu je namenjenih približno 40 % vseh ur;
− strokovne module, katerih vsebine so povezane s stroko, za katero program izobra-
žuje; nekateri moduli so obvezni, drugi pa dijaku na izbiro; temu delu je namenje-
nih do 30 % vseh ur;
− praktično izobraževanje, deloma v šoli kot praktični pouk, deloma v delovnem
procesu pri delodajalcu kot praktično usposabljanje; temu delu je namenjenih pri-
bližno 15 % vseh ur;

29
   24   25   26   27   28   29   30   31   32   33   34