Page 28 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.

cno izobraževanje se lahko vpiše, kdor je uspešno končal osnovno šolo ali nižje poklic-
no izobraževanje (Eurypedia, 2014).

Predmetniki programov srednjega poklicnega izobraževanja vsebujejo (Eurypedia,
2014):
− splošnoizobraževalne predmete - materinščino, matematiko, tuji jezik, umetnost,

naravoslovje, družboslovje in športno vzgojo; temu delu je namenjenih približno
28 % vseh ur;
− strokovne module, katerih vsebine so povezane s stroko, za katero program izobra-
žuje; v nekaterih programih so vsi moduli obvezni, v nekaterih so nekateri obve-
zni, drugi pa dijaku na izbiro; temu delu je namenjenih približno 28 % vseh ur; do-
bra polovica je praktični pouk v šoli;
− praktično usposabljanje v delovnem procesu pri delodajalcu; temu delu je name-
njenih približno 25 % vseh ur; praktično usposabljanje v glavnem organizirajo
šole, ki z delodajalci za svoje dijake sklepajo posebne skupne pogodbe o usposa-
bljanju; lahko pa dijaki (oziroma njihovi starši) sklenejo z delodajalci individualne
učne pogodbe o praktičnem usposabljanju; v tem primeru se za praktično usposa-
bljanje praviloma podaljša za 9 tednov v vseh treh letih skupaj;
− interesne dejavnosti, ki se od predmetov razlikujejo po načinu izvajanja in so na-
menjene pridobivanju znanja in spretnosti po individualnih željah in nagnjenjih
dijakov; temu delu je namenjenih približno 4 % vseh ur;
− odprti del programa, ki ga določi šola v sodelovanju z gospodarskimi združenji
oziroma s socialnimi partnerji v regionalnem okolju; temu delu je namenjenih pri-
bližno 15 % vseh ur.
V preteklem desetletju in pol smo imeli v Sloveniji na stopnji srednjega poklicnega iz-
obraževanja ob šolski tudi alternativno možnost: dualni sistem. V dualnem sistemu izo-
braževanja je teoretični pouk in osnove praktičnega pouka izvajala šola, medtem ko je večji
del praktičnega izobraževanja izvajal delodajalec. Pogoj za vpis v to obliko izobraževanja
je bila sklenjena učna pogodba med vajencem in delodajalcem, ki jo je potrdila ustrezna
zbornica: obrtna ali gospodarska. S tem je dijak pridobil status vajenca, za čas izobraževa-
nja mu je pripadala nagrada. Dualni sistem izobraževanja ni bil možen za vse poklice, ki
so se izvajali tudi v klasični obliki, za mnoge pa, ob tem je bila v vpisu in zanimanju tako
vajencev kot mentorjev v podjetjih zaznana razgibana dinamika. V približno desetih letih
od uvedbe dualnega sistema je povpraševanje po odpiranju ali zasedanju teh učnih mest

28