Page 34 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 34
žnost inštitucionalnega povezovanja med sfero izobraževanja in zaposlovanja ter de-
lež dijakov, vključenih v poklicno in strokovno izobraževanje (OECD, 2013). Kljub temu
da dobro poklicno in strokovno izobraževanje povečuje ekonomsko konkurenčnost, mno-
go programov trenutno ne uspe zadovoljevati potreb trga delovne sile, ne pripravljajo mla-
dih zadovoljivo za opravljanje poklica in so pogosto odtujeni od hitro spreminjajočega se
sveta sodobnih ekonomij (OECD, 2011). Samo deleži dijakov, vključenih v poklicno in
strokovno srednješolsko izobraževanje torej niso zadostni pokazatelj vloge, ki jo igra po-
klicno in strokovno izobraževanje znotraj posameznega izobraževalnega sistema in gospo-
darstva. Vendarle brez uravnoteženega deleža dijakov, vključenih v poklicno in strokovno
izobraževanje, ne moremo pričakovati, da bo izobraževalni sistem ponujal ustrezno kva-
lificirano delovno silo, ki bo konkurenčna na sodobnem mednarodnem trgu delovne sile.
V Sloveniji je bilo v poklicno in strokovno izobraževanje v šolskem letu 2013/14 vklju-
čenih 61,56 % vseh dijakov, vključenih v srednješolsko izobraževanje. Znotraj tega prevla-
dujejo dijaki, vpisani v srednje strokovno izobraževanje, in sicer 39,73 % vseh vpisanih v
srednješolsko izobraževanje, v nižje poklicno izobraževanje pa je bilo vpisanih le 1,14 %
vseh vpisanih dijakov.
Skoraj dve tretjini dijakov torej predstavljajo dijaki, ki so vključeni v poklicno ali stro-
kovno izobraževanje, ki ob kvalifikacijah za opravljanje poklica prav tako nudijo možno-
sti za nadaljnje izobraževanje na terciarni ravni. Oba podatka, tako številčnost dijakov kot
verjetnost, da bodo študij nadaljevali, kažeta na nujnost ustreznega profesionalnega razvo-
ja učiteljev, ki so zaposleni v teh panogah izobraževanja, saj je le tako lahko omogočena
ustrezna kakovost izvajanja teh programov.
Opomniti moramo, da se danes v sistem vzgoje in izobraževanja vključuje skoraj za
tretjino manjša populacija od tiste pred dobrim desetletjem ali desetletjem in pol, kar go-
tovo vpliva tudi na strukturo vpisanih glede na programe izobraževanja, prav tako pa na
učitelje, njihove zaposlitve in medsebojna razmerja.
Ob manj številčni populaciji lahko ugotovimo, da je delež vpisanih v nižje poklicno
izobraževanje padel za dobri dve tretjini, delež vpisanih v srednje poklicno izobraževanje
pa za dobrih 60 %. Manjšo spremembo, upad za petino, beležimo pri srednjem strokov-
nem izobraževanju. Za 40 % je upadel vpis v poklicno tehnično izobraževanje, nekajkra-
tno pa je narastel vpis v poklicni tečaj. Če ob tem upoštevamo, da gre za majhno števi-
lo udeležencev poklicnega tečaja, vidimo, da je povpraševanje po poklicnih znanjih pri
splošno izobraženih mladostnikih v porastu. Ob pregledu deležev, v katere programe so
34
lež dijakov, vključenih v poklicno in strokovno izobraževanje (OECD, 2013). Kljub temu
da dobro poklicno in strokovno izobraževanje povečuje ekonomsko konkurenčnost, mno-
go programov trenutno ne uspe zadovoljevati potreb trga delovne sile, ne pripravljajo mla-
dih zadovoljivo za opravljanje poklica in so pogosto odtujeni od hitro spreminjajočega se
sveta sodobnih ekonomij (OECD, 2011). Samo deleži dijakov, vključenih v poklicno in
strokovno srednješolsko izobraževanje torej niso zadostni pokazatelj vloge, ki jo igra po-
klicno in strokovno izobraževanje znotraj posameznega izobraževalnega sistema in gospo-
darstva. Vendarle brez uravnoteženega deleža dijakov, vključenih v poklicno in strokovno
izobraževanje, ne moremo pričakovati, da bo izobraževalni sistem ponujal ustrezno kva-
lificirano delovno silo, ki bo konkurenčna na sodobnem mednarodnem trgu delovne sile.
V Sloveniji je bilo v poklicno in strokovno izobraževanje v šolskem letu 2013/14 vklju-
čenih 61,56 % vseh dijakov, vključenih v srednješolsko izobraževanje. Znotraj tega prevla-
dujejo dijaki, vpisani v srednje strokovno izobraževanje, in sicer 39,73 % vseh vpisanih v
srednješolsko izobraževanje, v nižje poklicno izobraževanje pa je bilo vpisanih le 1,14 %
vseh vpisanih dijakov.
Skoraj dve tretjini dijakov torej predstavljajo dijaki, ki so vključeni v poklicno ali stro-
kovno izobraževanje, ki ob kvalifikacijah za opravljanje poklica prav tako nudijo možno-
sti za nadaljnje izobraževanje na terciarni ravni. Oba podatka, tako številčnost dijakov kot
verjetnost, da bodo študij nadaljevali, kažeta na nujnost ustreznega profesionalnega razvo-
ja učiteljev, ki so zaposleni v teh panogah izobraževanja, saj je le tako lahko omogočena
ustrezna kakovost izvajanja teh programov.
Opomniti moramo, da se danes v sistem vzgoje in izobraževanja vključuje skoraj za
tretjino manjša populacija od tiste pred dobrim desetletjem ali desetletjem in pol, kar go-
tovo vpliva tudi na strukturo vpisanih glede na programe izobraževanja, prav tako pa na
učitelje, njihove zaposlitve in medsebojna razmerja.
Ob manj številčni populaciji lahko ugotovimo, da je delež vpisanih v nižje poklicno
izobraževanje padel za dobri dve tretjini, delež vpisanih v srednje poklicno izobraževanje
pa za dobrih 60 %. Manjšo spremembo, upad za petino, beležimo pri srednjem strokov-
nem izobraževanju. Za 40 % je upadel vpis v poklicno tehnično izobraževanje, nekajkra-
tno pa je narastel vpis v poklicni tečaj. Če ob tem upoštevamo, da gre za majhno števi-
lo udeležencev poklicnega tečaja, vidimo, da je povpraševanje po poklicnih znanjih pri
splošno izobraženih mladostnikih v porastu. Ob pregledu deležev, v katere programe so
34
