Page 36 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 36
0,01 % vseh dijakov, v šolskem letu 2013/14 pa 0,47 % vseh dijakov. Na splošno torej
lahko rečemo, da je zaznati trend upadanja deleža vključenih dijakov, še posebej v nižjem
in srednjem poklicnem izobraževanju.
V splošnem srednješolskem izobraževanju je slika drugačna. V gimnazijskih progra-
mih v številu vpisanih dijakov od leta 1998/99 do 2013/14 skorajda ni razlike, čeprav se
je celotna generacija zmanjžala za približno 20 %. Hkrati nam pogled na vpis v vmesnem
obdobju pokaže, da je število vpisanih v gimnazijske programe svoj višek doseglo leta
2005/06, ko je bilo kar za 32,34 odstotkov večje od izhodiščnega leta, kasneje pa se je ta
odstotek postopno zmanjševal. Ob pregledu deležev, v katere programe so se vpisovali vsi
vpisani dijaki, vidimo, da je bilo v gimnazijsko izobraževanje v šolskem letu 1998/99 vpi-
sanih 27,24 % vseh dijakov, v šolskem letu 2013/14 pa 37,53 % dijakov. V maturitetni te-
čaj je bilo po 15 letih od 1998/99 vpisanih kar deset krat več dijakov, izpostaviti pa mora-
mo, da ta delež od leta 2006/07 upada. Leta 2005/06 je bilo v maturitetni tečaj vpisanih
kar 22 krat toliko dijakov kot slabo desetletje pred tem. Ob pregledu deležev, v katere pro-
grame so se vpisovali vsi vpisani dijaki, vidimo, da je bilo v maturitetni tečaj v šolskem letu
1998/99 vpisanih manj kot 0,01 % vseh dijakov, v šolskem letu 2013/14 pa 0,91 % dijakov.
Če na splošno torej pogledamo trend deležev dijakov, ki so vpisani v srednje poklicno
in strokovno izobraževanje, je viden trend upadanja vključenih dijakov, predvsem vklju-
čenih v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. Posledica je manjši delež
oseb, ki so usposobljene za opravljanje poklicev, za katere se zahteva nižja in srednja po-
klicna izobrazba, hkrati pa posledično pomeni zmanjševanje števila zaposlenih učiteljev v
teh izobraževalnih programih.
Leta 2008 je bilo v Sloveniji razmerje med vpisanimi v splošno srednje izobraževanje
in vpisanimi v poklicno izobraževanje 35,5 % : 64,5 %, povprečje 27 današnjih članic EU
pa je bolj uravnoteženo z 49,7 % : 50,3 %. (Progress ..., 2011). Iz zgoraj predstavljenih po-
datkov je mogoče videti, da je bilo v šolskem letu 2013/14 v Sloveniji razmerje še vedno
močno na strani poklicnega, strokovnega in tehničnega izobraževanja.
Za načrtovanje profesionalnega razvoja učiteljev je pomemben podatek glede vključe-
nosti otrok s posebnimi potrebami v poklicno in strokovno izobraževanje, saj je z deležem
vključenih dijakov s posebnimi potrebami povezana tudi potreba po ustrezni usposoblje-
nosti učiteljev za delo z njimi. Spodnja preglednica prikazuje porazdelitev otrok s poseb-
nimi potrebami po posameznih programih. Če primerjamo s prej predstavljenimi podat-
ki, dobimo odstotke dijakov s posebnimi potrebami v posameznem programu. Največji
delež dijakov s posebnimi potrebami je bilo leta 2012/13 vpisanih v nižje poklicno izobra-
36
lahko rečemo, da je zaznati trend upadanja deleža vključenih dijakov, še posebej v nižjem
in srednjem poklicnem izobraževanju.
V splošnem srednješolskem izobraževanju je slika drugačna. V gimnazijskih progra-
mih v številu vpisanih dijakov od leta 1998/99 do 2013/14 skorajda ni razlike, čeprav se
je celotna generacija zmanjžala za približno 20 %. Hkrati nam pogled na vpis v vmesnem
obdobju pokaže, da je število vpisanih v gimnazijske programe svoj višek doseglo leta
2005/06, ko je bilo kar za 32,34 odstotkov večje od izhodiščnega leta, kasneje pa se je ta
odstotek postopno zmanjševal. Ob pregledu deležev, v katere programe so se vpisovali vsi
vpisani dijaki, vidimo, da je bilo v gimnazijsko izobraževanje v šolskem letu 1998/99 vpi-
sanih 27,24 % vseh dijakov, v šolskem letu 2013/14 pa 37,53 % dijakov. V maturitetni te-
čaj je bilo po 15 letih od 1998/99 vpisanih kar deset krat več dijakov, izpostaviti pa mora-
mo, da ta delež od leta 2006/07 upada. Leta 2005/06 je bilo v maturitetni tečaj vpisanih
kar 22 krat toliko dijakov kot slabo desetletje pred tem. Ob pregledu deležev, v katere pro-
grame so se vpisovali vsi vpisani dijaki, vidimo, da je bilo v maturitetni tečaj v šolskem letu
1998/99 vpisanih manj kot 0,01 % vseh dijakov, v šolskem letu 2013/14 pa 0,91 % dijakov.
Če na splošno torej pogledamo trend deležev dijakov, ki so vpisani v srednje poklicno
in strokovno izobraževanje, je viden trend upadanja vključenih dijakov, predvsem vklju-
čenih v programe nižjega in srednjega poklicnega izobraževanja. Posledica je manjši delež
oseb, ki so usposobljene za opravljanje poklicev, za katere se zahteva nižja in srednja po-
klicna izobrazba, hkrati pa posledično pomeni zmanjševanje števila zaposlenih učiteljev v
teh izobraževalnih programih.
Leta 2008 je bilo v Sloveniji razmerje med vpisanimi v splošno srednje izobraževanje
in vpisanimi v poklicno izobraževanje 35,5 % : 64,5 %, povprečje 27 današnjih članic EU
pa je bolj uravnoteženo z 49,7 % : 50,3 %. (Progress ..., 2011). Iz zgoraj predstavljenih po-
datkov je mogoče videti, da je bilo v šolskem letu 2013/14 v Sloveniji razmerje še vedno
močno na strani poklicnega, strokovnega in tehničnega izobraževanja.
Za načrtovanje profesionalnega razvoja učiteljev je pomemben podatek glede vključe-
nosti otrok s posebnimi potrebami v poklicno in strokovno izobraževanje, saj je z deležem
vključenih dijakov s posebnimi potrebami povezana tudi potreba po ustrezni usposoblje-
nosti učiteljev za delo z njimi. Spodnja preglednica prikazuje porazdelitev otrok s poseb-
nimi potrebami po posameznih programih. Če primerjamo s prej predstavljenimi podat-
ki, dobimo odstotke dijakov s posebnimi potrebami v posameznem programu. Največji
delež dijakov s posebnimi potrebami je bilo leta 2012/13 vpisanih v nižje poklicno izobra-
36
