Page 38 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 38
vzgojno-izobraževalne inšitutcije je zagotovo zviševati kakovost, izbojšati učni uspeh
in zmanjšati delež tistih, ki izobraževalnega procesa ne zaključijo uspešno. Usmerjenost v
zmanjševanje deleža osipnikov s 15 % na 10 % je ena pomembnejših strategij Evropa 2020
(Evropska komisija, 2010).
Spodnja preglednica kaže, kolikšen delež dijakov je v posameznem programu uspešno
zaključil posamezni letnik in torej uspešno napredoval v šolskem letu 2011/12. Torej nas
tudi podatki o ponavljavcih, dijakih, ki niso uspešno izdelali letnika, da bi napredovali v
višji letnik, napeljujejo na sklep o pomembnosti profesionalnega razvoja učiteljev. Evrop-
ski parlament je z namenom preprečevanja okolišin, ki bi lahko privedle do osipa, izdal
priporočilo o ključnih komeptencah za vseživljenjsko učenje (ULEU, 2006), ki vključuje-
jo tudi kompetence učiteljev.
Preglednica 3: Uspešnost dijakov ob koncu šolskega leta 2011/2012 po vrsti izobraževanja
Dijaki Dijaki, Dijaki, ki napredujejo (%)
– SKUPAJ (N) ki napredujejo (N)
Nižje poklicno 780 644 82,56
Srednje poklicno 11.273 9.622 85,35
Srednje tehniško in drugo strokovno 34.006 30.248 88,95
... sr. teh. in drugo strok. 29.833 27.019 90,57
... poklicno tehniško 3.938 3.109 78,95
... poklicni tečaj 235 120 51,06
Srednje splošno 31.682 29.422 92,87
... splošne in strokovne gimnazije 31.084 29.226 94,02
... maturitetni tečaj 598 196 32,78
Vse vrste - SKUPAJ 77.741 69.936 89,96
Vir: SURS, 2013.
V šolskem letu 2010/2011, ko je bila izvedena naša empirična raziskava, je bilo od vseh
vpisanih dijakov kar 3,8 % ponavljavcev, ali nekaj več kot 3.000. Pri tem lahko vidimo, da
je delež dijakov, ki so uspešno napredovali v poklicnem, tehniškem in drugem strokovnem
izobraževanju (slabih 20 odstotkov dijakov v nižjem poklicnem, srednjem poklicnem in
srednjem tehniškem izobraževanju ne napreduje v višji letnik) precej nižji kot v splošnem
izobraževanju, kar ponovno poudarja pomen razvijanja čim bolj kakovostnega profesio-
nalnega razvoja učiteljev v tej veji vzgojno-izobraževalnega sistema.
38
in zmanjšati delež tistih, ki izobraževalnega procesa ne zaključijo uspešno. Usmerjenost v
zmanjševanje deleža osipnikov s 15 % na 10 % je ena pomembnejših strategij Evropa 2020
(Evropska komisija, 2010).
Spodnja preglednica kaže, kolikšen delež dijakov je v posameznem programu uspešno
zaključil posamezni letnik in torej uspešno napredoval v šolskem letu 2011/12. Torej nas
tudi podatki o ponavljavcih, dijakih, ki niso uspešno izdelali letnika, da bi napredovali v
višji letnik, napeljujejo na sklep o pomembnosti profesionalnega razvoja učiteljev. Evrop-
ski parlament je z namenom preprečevanja okolišin, ki bi lahko privedle do osipa, izdal
priporočilo o ključnih komeptencah za vseživljenjsko učenje (ULEU, 2006), ki vključuje-
jo tudi kompetence učiteljev.
Preglednica 3: Uspešnost dijakov ob koncu šolskega leta 2011/2012 po vrsti izobraževanja
Dijaki Dijaki, Dijaki, ki napredujejo (%)
– SKUPAJ (N) ki napredujejo (N)
Nižje poklicno 780 644 82,56
Srednje poklicno 11.273 9.622 85,35
Srednje tehniško in drugo strokovno 34.006 30.248 88,95
... sr. teh. in drugo strok. 29.833 27.019 90,57
... poklicno tehniško 3.938 3.109 78,95
... poklicni tečaj 235 120 51,06
Srednje splošno 31.682 29.422 92,87
... splošne in strokovne gimnazije 31.084 29.226 94,02
... maturitetni tečaj 598 196 32,78
Vse vrste - SKUPAJ 77.741 69.936 89,96
Vir: SURS, 2013.
V šolskem letu 2010/2011, ko je bila izvedena naša empirična raziskava, je bilo od vseh
vpisanih dijakov kar 3,8 % ponavljavcev, ali nekaj več kot 3.000. Pri tem lahko vidimo, da
je delež dijakov, ki so uspešno napredovali v poklicnem, tehniškem in drugem strokovnem
izobraževanju (slabih 20 odstotkov dijakov v nižjem poklicnem, srednjem poklicnem in
srednjem tehniškem izobraževanju ne napreduje v višji letnik) precej nižji kot v splošnem
izobraževanju, kar ponovno poudarja pomen razvijanja čim bolj kakovostnega profesio-
nalnega razvoja učiteljev v tej veji vzgojno-izobraževalnega sistema.
38
