Page 25 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.

trebami ter določa način in obliko vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi po-
trebami tudi na področju srednješolskega izobraževanja.
Poklicno in strokovno izobraževanje v Sloveniji je del srednješolskega izobraževanja
(torej na ravni višjega sekundarnega izobraževanja), ki sledi po obveznem devetletnemu
osnovnošolskem izobraževanju. Traja od 2 do 5 let, vanj pa vstopajo generacije otrok, sta-
rih praviloma 15 let. Srednješolsko izobraževanje izvajajo srednje šole; te so lahko speci-
alizirane samo za eno vrsto izobraževanja (na primer gimnazije), ali pa izvajajo več vrst
programov. Lahko so enovite organizacije, lahko pa so zaradi programske razvejanosti in
velikosti organizirane kot šolski centri z več enotami. Sistem srednjega šolstva je centrali-
ziran; o ustanavljanju in financiranju šol, sprejemanju in razmeščanju izobraževalnih pro-
gramov se odloča na nacionalni ravni. Šole in učitelji so avtonomni pri konkretizaciji uč-
nih vsebin, izbiri metod poučevanja, kadrovanju in urejanju delovnih razmerij ter vpisu
novincev (Eurypedia, 2014).

Slika 1: Zgradba srednješolskega izobraževanja v Sloveniji (prirejeno po: MIZŠ).
Poglavitni cilji srednješolskega izobraževanja v Sloveniji so (Eurypedia, 2014):
− omogočiti splošno izobrazbo in pridobitev poklica vsemu prebivalstvu,
− omogočiti čim večjemu deležu prebivalstva čim višje ravni ustvarjalnosti,
− omogočiti čim večjemu deležu prebivalstva čim višjo raven izobrazbe ter

25