Page 149 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 149
iteljeve značilnosti profesionalnega razvoja (trajanje zaposlitve v vzgoji in izobraževanju
oz. drugje, stopnja formalne izobrazbe in vrsta izobrazbe), vendar je bil vzorec učiteljev,
zajetih v ta del raziskave premajhen, da bi bilo moč prepoznati kakšen trend, ki bi izrazito
kazal na povezave med temi značilnostmi in skladnostjo odgovorov med dijaki in učitelji.
Vsekakor prikazani rezultati izkazujejo velika odstopanja pri deležu skladnih odgovorov
med posameznimi učitelji in njihovimi dijaki.
Z analizo načinov obravnave snovi in analizo povezanosti teh načinov s pogostostjo
nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja lahko zaključimo, da je spodbuja-
nje nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja za učitelje v poklicnem in stro-
kovnem izobraževannju ključno, saj je povezano s pogostostjo vključevanja tistih načinov
poučevanja, ki spodbujajo aktivno vlogo dijakov (skupaj z usmeritvijo na praktično vre-
dnost in osmišljanjem znanja in uporabo avdio-vizualnih pripomočkov). Usmerjenost na
aktivne oblike poučevanja je pomembna tudi zaradi preprečevanja kasnejšega prenehanja
šolanja. Pasivne aktivnosti v pouku dijakov ne vključujejo v zadostni meri, zaradi česar ti
postajajo manj motivirani za učenje in za sam pouk, kar lahko posledično vodi v predča-
sen zaključek izobraževanja (Tunmer, Champman, Greaney in Prochnow, 2002).
L. Desimone in sod. (2002) ugotavljajo, da je prenos znanj iz strokovnih izobraževanj
in usposabljanj v način obravnave učne snovi v razredu bolj učinkovit, če se enakega na-
daljnjega izobraževanja in usposabljanja udeleži več učiteljev iste šole, ali več učiteljev, ki
poučuje isti predmet ali isti razred na šoli. V nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju
morajo biti vključene aktivne oblike učenja (na primer sprotno ocenjevanje napredka uči-
teljev) in navezava na predznanje učiteljev.
Dodatne pomembne informacije nudijo razhajanja v ocenah dejavnosti pri pouku uči-
teljev in deijakov. Za večjo skladnost v dojemanju in v odgovorih učiteljev in dijakov je po-
membno, da učitelj (kot odgovorni strokovnjak) »pogleda skozi oči učenca oz. dijaka«.
Ob tem metakognitivno razmišlja o organizaciji pouka, oblikah in metodah, o svojih ob-
čutkih in ta odkritja o sebi kot učitelju analizira. Hkrati se zavedamo, da je ohranjanje vi-
soke vključenosti dijakov in njihove aktivnosti tekom pouka najpomembnejša in hkrati
najzahtevnejša naloga učitelja.
149
oz. drugje, stopnja formalne izobrazbe in vrsta izobrazbe), vendar je bil vzorec učiteljev,
zajetih v ta del raziskave premajhen, da bi bilo moč prepoznati kakšen trend, ki bi izrazito
kazal na povezave med temi značilnostmi in skladnostjo odgovorov med dijaki in učitelji.
Vsekakor prikazani rezultati izkazujejo velika odstopanja pri deležu skladnih odgovorov
med posameznimi učitelji in njihovimi dijaki.
Z analizo načinov obravnave snovi in analizo povezanosti teh načinov s pogostostjo
nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja lahko zaključimo, da je spodbuja-
nje nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja za učitelje v poklicnem in stro-
kovnem izobraževannju ključno, saj je povezano s pogostostjo vključevanja tistih načinov
poučevanja, ki spodbujajo aktivno vlogo dijakov (skupaj z usmeritvijo na praktično vre-
dnost in osmišljanjem znanja in uporabo avdio-vizualnih pripomočkov). Usmerjenost na
aktivne oblike poučevanja je pomembna tudi zaradi preprečevanja kasnejšega prenehanja
šolanja. Pasivne aktivnosti v pouku dijakov ne vključujejo v zadostni meri, zaradi česar ti
postajajo manj motivirani za učenje in za sam pouk, kar lahko posledično vodi v predča-
sen zaključek izobraževanja (Tunmer, Champman, Greaney in Prochnow, 2002).
L. Desimone in sod. (2002) ugotavljajo, da je prenos znanj iz strokovnih izobraževanj
in usposabljanj v način obravnave učne snovi v razredu bolj učinkovit, če se enakega na-
daljnjega izobraževanja in usposabljanja udeleži več učiteljev iste šole, ali več učiteljev, ki
poučuje isti predmet ali isti razred na šoli. V nadaljnjem izobraževanju in usposabljanju
morajo biti vključene aktivne oblike učenja (na primer sprotno ocenjevanje napredka uči-
teljev) in navezava na predznanje učiteljev.
Dodatne pomembne informacije nudijo razhajanja v ocenah dejavnosti pri pouku uči-
teljev in deijakov. Za večjo skladnost v dojemanju in v odgovorih učiteljev in dijakov je po-
membno, da učitelj (kot odgovorni strokovnjak) »pogleda skozi oči učenca oz. dijaka«.
Ob tem metakognitivno razmišlja o organizaciji pouka, oblikah in metodah, o svojih ob-
čutkih in ta odkritja o sebi kot učitelju analizira. Hkrati se zavedamo, da je ohranjanje vi-
soke vključenosti dijakov in njihove aktivnosti tekom pouka najpomembnejša in hkrati
najzahtevnejša naloga učitelja.
149
