Page 153 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 153
kovanih rezultatov. Pri obravnavanih postavkah se povprečni odgovori gimnazijskih
učiteljev ter učiteljev v poklicnem in strokovnem izobraževanju večinoma celo statistično
značilno (p < 0,05) razlikujejo.
Najbolj izrazite so bile razlike pri postavkah razlago berem iz knjige, učbenika, svo-
jih zapiskov ter dijaki sprašujejo in odgovarjajo samo, če to od njih zahtevam (jih neposre-
dno izzovem). Učitelji v gimnazijskem izobraževanju so mnogo pogosteje navajali svoje
strinjanje kot učitelji v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Obe postavki vključuje-
ta značilnosti tradicionalnega pojmovanja obravnave učne snovi in vsaj delno lahko razli-
ko pripišemo dejstvu, da je med obema izvedbama raziskav poteklo približno 6 let in so se
pojmovanja učiteljev glede obravnave učne snovi v tem obdobju že nekoliko bolj usmerila
k procesnemu in manj k tradicionalnemu pojmovanju. Predvidevamo torej, da bi bili zdaj
tudi odgovori učiteljev iz gimnazijskega izobraževanja že bolj usmerjeni v procesno poj-
movanje obravnave učne snovi, kot so bili pred nekaj leti.
Glede na navedene ugotovitve smo podatke primerjali z raziskavo, ki je vključevala
učitelje gimnazijskega in učitelje osnovnošolskega programa (Javornik Krečič, 2008), pri
čemer lestvica ni bila primerljiva in je bilo zato mogoče izvesti le kvalitativno vsebinsko
analizo.
V raziskavi je M. Javornik Krečič (2008) ugotavljala, da se učitelji v gimnazijskem in
osnovnošolskem izobraževanju glede svojih pojmovanj statistično značilno razlikujejo
med seboj. Ugotavljala je, da je ravnanje osnovnošolskih učiteljev bolj procesno orientira-
no kot ravnanje gimnazijskih (prav tam), česar ni mogoče pripisati časovni komponenti,
saj je bila raziskava izvedena hkrati pri gimnazijskih in osnovnošolskih učiteljih. Na pod-
lagi te ugotovitve še vedno ostaja vprašanje, ali so učitelji v gimnazijskem izobraževanju
razvili procesno orientirana ravnanja pri pouku v enaki meri, kot jih izražajo učitelji po-
klicnega in strokovnega izobraževanja. To bi bilo smiselno preveriti z novo usmerjeno raz-
iskavo. Na podlagi teh ugotovitev, bi bilo tudi mogoče bolj osredotočeno oblikovati načr-
te za spodbujanje profesionalega razvoja učiteljev na splošno oz. specifično v posameznih
vejah vzgojno-izobraževalnega sistema.
Seveda se pri primerjavi pogledov v gimnazijskem izobraževanju ter poklicnem in
strokovnem izobraževanju na obravnavo učne snovi nismo omejili le na subjektivne po-
glede učiteljev, ampak smo analizirali tudi odgovore dijakov, ki jih ti učitelji poučujejo.
153
učiteljev ter učiteljev v poklicnem in strokovnem izobraževanju večinoma celo statistično
značilno (p < 0,05) razlikujejo.
Najbolj izrazite so bile razlike pri postavkah razlago berem iz knjige, učbenika, svo-
jih zapiskov ter dijaki sprašujejo in odgovarjajo samo, če to od njih zahtevam (jih neposre-
dno izzovem). Učitelji v gimnazijskem izobraževanju so mnogo pogosteje navajali svoje
strinjanje kot učitelji v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Obe postavki vključuje-
ta značilnosti tradicionalnega pojmovanja obravnave učne snovi in vsaj delno lahko razli-
ko pripišemo dejstvu, da je med obema izvedbama raziskav poteklo približno 6 let in so se
pojmovanja učiteljev glede obravnave učne snovi v tem obdobju že nekoliko bolj usmerila
k procesnemu in manj k tradicionalnemu pojmovanju. Predvidevamo torej, da bi bili zdaj
tudi odgovori učiteljev iz gimnazijskega izobraževanja že bolj usmerjeni v procesno poj-
movanje obravnave učne snovi, kot so bili pred nekaj leti.
Glede na navedene ugotovitve smo podatke primerjali z raziskavo, ki je vključevala
učitelje gimnazijskega in učitelje osnovnošolskega programa (Javornik Krečič, 2008), pri
čemer lestvica ni bila primerljiva in je bilo zato mogoče izvesti le kvalitativno vsebinsko
analizo.
V raziskavi je M. Javornik Krečič (2008) ugotavljala, da se učitelji v gimnazijskem in
osnovnošolskem izobraževanju glede svojih pojmovanj statistično značilno razlikujejo
med seboj. Ugotavljala je, da je ravnanje osnovnošolskih učiteljev bolj procesno orientira-
no kot ravnanje gimnazijskih (prav tam), česar ni mogoče pripisati časovni komponenti,
saj je bila raziskava izvedena hkrati pri gimnazijskih in osnovnošolskih učiteljih. Na pod-
lagi te ugotovitve še vedno ostaja vprašanje, ali so učitelji v gimnazijskem izobraževanju
razvili procesno orientirana ravnanja pri pouku v enaki meri, kot jih izražajo učitelji po-
klicnega in strokovnega izobraževanja. To bi bilo smiselno preveriti z novo usmerjeno raz-
iskavo. Na podlagi teh ugotovitev, bi bilo tudi mogoče bolj osredotočeno oblikovati načr-
te za spodbujanje profesionalega razvoja učiteljev na splošno oz. specifično v posameznih
vejah vzgojno-izobraževalnega sistema.
Seveda se pri primerjavi pogledov v gimnazijskem izobraževanju ter poklicnem in
strokovnem izobraževanju na obravnavo učne snovi nismo omejili le na subjektivne po-
glede učiteljev, ampak smo analizirali tudi odgovore dijakov, ki jih ti učitelji poučujejo.
153
