Page 146 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 146
mo)refleksije učiteljev, ki vključuje učiteljevo ukrepanje, ko z refleksijo postane očitno,
da neko njegovo ravnanje ni v skladu z njegovimi pričakovanji ali pričakovanji dijakov.
Preglednica 5: Motivacijski pristop k obravnavi učne snovi
Izbrani učitelji Dijaki izbranih Po- Odsto-
(N=29) učiteljev (N=1243) memb- tek skla-
nost raz- dnih od-
govorov
like
M SD M SD p %
Novo učno snov obravnavam na zanimiv način. 3,93 0,59 3,12 1,29 0,00* 23
Dijake učna snov pritegne zato, 3,62 0,73 3,00 1,33 0,02* 24
ker jo predstavim na zanimiv način.
Opombe. Statistična značilnost razlik med skupinama učiteljev in dijakov je bila izračunana s
Kruskal-Wallis testom za neodvisne vzorce. * - razlika je statistično značilna. V stolpcu Odsto-
tek skladnih odgovorovje naveden odstotek dijakov, ki so pri posamezni postavki dali enak odgo-
vor kot njihov učitelj.
Pri obeh postavkah v vsebinskem sklopu Motivacijki pristop k obravnavi učne snovi se
odgovori dijakov in učiteljev statistično značilno razlikujejo. Učitelji menijo, da pogosto
naredijo obravnavo učne snovi zanimivo, medtem ko dijaki zanimivost učne snovi zazna-
jo le včasih. Skladnost odgovorov je pri obeh postavkah okoli 25 %.
Rezultati kažejo, da med odgovori učiteljev in dijakov večinoma obstajajo statistično
značilne razlike. Na splošno bi torej lahko rekli, da dijaki menijo, da so učne prakse, ki jih
uporabljajo učitelji, precej tradicionalno naravnane, medtem ko učitelji svoje učne prakse
vidijo kot procesno naravnane. Pri tem smo v dvomih tako o razlogih za ta odstopanja ka-
kor tudi o tem, katera populacija bolj realno ocenjuje dogajanje znotraj učnega procesa.
Vsaj delno so razlike posledica podajanja socialno želenih odgovorov s strani učiteljev in
strogosti ocenjevanja s strani dijakov.
O razlikah med ocenami obravnavane učne snovi in ravnanj znotraj razreda med
učenci oz. dijaki in njihovimi učitelji poročajo tudi druge raziskave. V povprečju raziska-
ve poročajo, da učitelji bolj pozitivno poročajo o lastnih vodstvenih sposobnostih, vzpo-
stavljanju pozitivnega vzdušja v razredu, razumevanju dijakov, medtem ko učenci in dijaki
na primer poročajo o manj pogostem lastnem težavnem vedenju (pregled raziskav v: Bro-
ok, Bergen, Breckelmans, 2006). Breckelmans in Wubbels (1991) poročata, da ima kar 92
odstotkov učiteljev različna prepričanja v primerjavi z njihovimi učenci ali dijaki. Od tega
146
da neko njegovo ravnanje ni v skladu z njegovimi pričakovanji ali pričakovanji dijakov.
Preglednica 5: Motivacijski pristop k obravnavi učne snovi
Izbrani učitelji Dijaki izbranih Po- Odsto-
(N=29) učiteljev (N=1243) memb- tek skla-
nost raz- dnih od-
govorov
like
M SD M SD p %
Novo učno snov obravnavam na zanimiv način. 3,93 0,59 3,12 1,29 0,00* 23
Dijake učna snov pritegne zato, 3,62 0,73 3,00 1,33 0,02* 24
ker jo predstavim na zanimiv način.
Opombe. Statistična značilnost razlik med skupinama učiteljev in dijakov je bila izračunana s
Kruskal-Wallis testom za neodvisne vzorce. * - razlika je statistično značilna. V stolpcu Odsto-
tek skladnih odgovorovje naveden odstotek dijakov, ki so pri posamezni postavki dali enak odgo-
vor kot njihov učitelj.
Pri obeh postavkah v vsebinskem sklopu Motivacijki pristop k obravnavi učne snovi se
odgovori dijakov in učiteljev statistično značilno razlikujejo. Učitelji menijo, da pogosto
naredijo obravnavo učne snovi zanimivo, medtem ko dijaki zanimivost učne snovi zazna-
jo le včasih. Skladnost odgovorov je pri obeh postavkah okoli 25 %.
Rezultati kažejo, da med odgovori učiteljev in dijakov večinoma obstajajo statistično
značilne razlike. Na splošno bi torej lahko rekli, da dijaki menijo, da so učne prakse, ki jih
uporabljajo učitelji, precej tradicionalno naravnane, medtem ko učitelji svoje učne prakse
vidijo kot procesno naravnane. Pri tem smo v dvomih tako o razlogih za ta odstopanja ka-
kor tudi o tem, katera populacija bolj realno ocenjuje dogajanje znotraj učnega procesa.
Vsaj delno so razlike posledica podajanja socialno želenih odgovorov s strani učiteljev in
strogosti ocenjevanja s strani dijakov.
O razlikah med ocenami obravnavane učne snovi in ravnanj znotraj razreda med
učenci oz. dijaki in njihovimi učitelji poročajo tudi druge raziskave. V povprečju raziska-
ve poročajo, da učitelji bolj pozitivno poročajo o lastnih vodstvenih sposobnostih, vzpo-
stavljanju pozitivnega vzdušja v razredu, razumevanju dijakov, medtem ko učenci in dijaki
na primer poročajo o manj pogostem lastnem težavnem vedenju (pregled raziskav v: Bro-
ok, Bergen, Breckelmans, 2006). Breckelmans in Wubbels (1991) poročata, da ima kar 92
odstotkov učiteljev različna prepričanja v primerjavi z njihovimi učenci ali dijaki. Od tega
146
