Page 151 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 151
merjava odgovorov o obravnavi
učne snovi v srednjem poklicnem
in strokovnem izobraževanju ter
gimnazijskem in osnovnošolskem
izobraževanju
Tina Vršnik Perše
Ob analiziranju in proučevanju dela, ki ga opravljajo učitelji in njihovega profesionalnega
razvoja, se raziskovalci običajno osredotočajo ločeno na posamezne vrste in stopnje znotraj
vzgojno-izobraževalnega sistema, kjer ti poučujejo. Zaradi starosti učencev oz. dijakov, ki
jih poučujejo, učitelje poklicnih in strokovnih programov pogosto primerjamo z učitelji
gimnazijskih programov.
V nacionalni evalvacijski študiji Evalvacija gimnazijskega izobraževanja z vidika obse-
žnosti učnih načrtov, povezanosti znanja in zastopanosti ciljev (Ivanuš Grmek idr., 2006) je
bilo v vprašalnik za učitelje vključeno vprašanje glede obravnavanja učne snovi, ki je bilo
tako pri dijakih kot tudi pri učiteljih v vprašalnik vključeno v raziskavi o profesionalnem
razvoju učiteljev srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja1. Na podlagi predsta-
vljenih analiz je bil že podan sklep, da je profesionalni razvoj učiteljev povezan z načini
obravnave nove učne snovi oz. z ravnanji učiteljev ob tem. Tako lahko na podlagi primer-
jave podatkov iz vprašanj o obravnavi učne snovi posredno sklepamo o nekaterih vidikih
profesionalnega razvoja.
Kot temelj profesionalnega razvoja smo že v analizah znotraj prejšnjih poglavij izpo-
stavili subjektivna pojmovanja učiteljev. Na podlagi tega smo (z namenom ugotavljanja
podobnosti in razhajanj) primerjali subjektivna pojmovanja učiteljev v gimnazijskem ter
poklicnem in strokovnem izobraževanju pri obravnavi učne snovi.
1 Vprašalnik, ki je bil uporabljen v evalvacijski študiji gimnazijskega izobraževanja, je bil pred tem že uporabljen in va-
lidiran v raziskavi Javornik Krečič (2004). Zaradi nazornosti in koherentnosti smo se odločili, da tudi na tem mestu
prikažemo analize na tistih postavkah, ki so bile že predstavljene kot del formiranih petih vsebinskih sklopov, ki opi-
sujejo obravnavo učne snovi v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zaradi dopolnitev in prilagoditev vprašalni-
ka za namen raziskovanja poklicnega in strokovnega izobraževanja neposredna primerjava po vsebinskih sklopih s
postavkami na podlagi vprašalnika za gimnazijsko izobraževanje ni bila izvedljiva.
151
učne snovi v srednjem poklicnem
in strokovnem izobraževanju ter
gimnazijskem in osnovnošolskem
izobraževanju
Tina Vršnik Perše
Ob analiziranju in proučevanju dela, ki ga opravljajo učitelji in njihovega profesionalnega
razvoja, se raziskovalci običajno osredotočajo ločeno na posamezne vrste in stopnje znotraj
vzgojno-izobraževalnega sistema, kjer ti poučujejo. Zaradi starosti učencev oz. dijakov, ki
jih poučujejo, učitelje poklicnih in strokovnih programov pogosto primerjamo z učitelji
gimnazijskih programov.
V nacionalni evalvacijski študiji Evalvacija gimnazijskega izobraževanja z vidika obse-
žnosti učnih načrtov, povezanosti znanja in zastopanosti ciljev (Ivanuš Grmek idr., 2006) je
bilo v vprašalnik za učitelje vključeno vprašanje glede obravnavanja učne snovi, ki je bilo
tako pri dijakih kot tudi pri učiteljih v vprašalnik vključeno v raziskavi o profesionalnem
razvoju učiteljev srednjega poklicnega in strokovnega izobraževanja1. Na podlagi predsta-
vljenih analiz je bil že podan sklep, da je profesionalni razvoj učiteljev povezan z načini
obravnave nove učne snovi oz. z ravnanji učiteljev ob tem. Tako lahko na podlagi primer-
jave podatkov iz vprašanj o obravnavi učne snovi posredno sklepamo o nekaterih vidikih
profesionalnega razvoja.
Kot temelj profesionalnega razvoja smo že v analizah znotraj prejšnjih poglavij izpo-
stavili subjektivna pojmovanja učiteljev. Na podlagi tega smo (z namenom ugotavljanja
podobnosti in razhajanj) primerjali subjektivna pojmovanja učiteljev v gimnazijskem ter
poklicnem in strokovnem izobraževanju pri obravnavi učne snovi.
1 Vprašalnik, ki je bil uporabljen v evalvacijski študiji gimnazijskega izobraževanja, je bil pred tem že uporabljen in va-
lidiran v raziskavi Javornik Krečič (2004). Zaradi nazornosti in koherentnosti smo se odločili, da tudi na tem mestu
prikažemo analize na tistih postavkah, ki so bile že predstavljene kot del formiranih petih vsebinskih sklopov, ki opi-
sujejo obravnavo učne snovi v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Zaradi dopolnitev in prilagoditev vprašalni-
ka za namen raziskovanja poklicnega in strokovnega izobraževanja neposredna primerjava po vsebinskih sklopih s
postavkami na podlagi vprašalnika za gimnazijsko izobraževanje ni bila izvedljiva.
151
