Page 141 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 141
merjava odgovorov
učiteljev in njihovih
dijakov v zvezi s potekom
obravnavanja učne snovi
Tina Rutar Leban
Raziskave (prim. Goddard, 2001) so pokazale, da je bolj procesno naravnana obravnava
učnih snovi povezana s tem, da učitelji od učencev oziroma dijakov pričakujejo bolj proce-
sno znanje, ki omogoča večjo fleksibilnost in rezilientnost. Rezultati različnih raziskav ka-
žejo naslednje oblike vedenja učitelja do učencev, od katerih pričakujejo večji uspeh: zasta-
vlja jim več vprašanj in tudi težja vprašanja, daje jim več časa, da odgovorijo na vprašanja,
manjkrat jih prekine pri odgovarjanju (Allington, 1980; Good in Brophy, 1995, cit. po Pe-
čjak in Košir, 2002) in jih na splošno spodbuja, pogosteje se jim nasmehne in kaže do njih
več topline z različnimi neverbalnimi oblikami vedenja (Rosenthal, 1987, cit. po Pečjak in
Košir, 2002). Nasprotno pa učencem, do katerih izkazuje nižje pričakovanje, zastavlja laž-
ja vprašanja, manj časa čaka na odgovor in jih manj spodbuja. Good in Brophy (1995, cit.
po Pečjak in Košir, 2002) navajata, da od takih učencev učitelji ali sprejemajo neustrezne/
nepravilne odgovore ali pa jih kritizirajo za odgovore, jih manjkrat pohvalijo za enake od-
govore kot učence, do katerih izkazujejo večje pričakovanje, ipd.
V preteklosti so raziskave dokazovale vpliv samouresničujoče prerokbe oziroma t. i.
Pigmalionovega učinka (npr. Rosenthal in Jacobson, 1968), sodobnejše analize so potr-
dile, da pričakovanja učiteljev zelo vplivajo na učne dosežke učencev oz. dijakov, vendar
zelo vplivajo tudi drugi ozadenjski dejavniki, kot so motivacija, učne navade ipd. (prim.
Chang, 2011). Pomemben napovednik posameznikovih učnih dosežkov je vedênje v ra-
zredu, saj analize kažejo pomembne povezave med izobraževalnimi dosežki in negativ-
nimi oblikami vedenja v šolah (Vršnik Perše, Kozina in Rutar Leban, 2011), pri čemer je
lahko pomemben mediator med vedenjem v razredu in šolskimi dosežki usklajenost doje-
manja različnih ravnanj učiteljev med učitelji in njihovimi dijaki. Zato nas je posebej za-
nimalo, v kolikšni meri so odgovori učiteljev in odgovori njihovih dijakov skladni. V ta
141
učiteljev in njihovih
dijakov v zvezi s potekom
obravnavanja učne snovi
Tina Rutar Leban
Raziskave (prim. Goddard, 2001) so pokazale, da je bolj procesno naravnana obravnava
učnih snovi povezana s tem, da učitelji od učencev oziroma dijakov pričakujejo bolj proce-
sno znanje, ki omogoča večjo fleksibilnost in rezilientnost. Rezultati različnih raziskav ka-
žejo naslednje oblike vedenja učitelja do učencev, od katerih pričakujejo večji uspeh: zasta-
vlja jim več vprašanj in tudi težja vprašanja, daje jim več časa, da odgovorijo na vprašanja,
manjkrat jih prekine pri odgovarjanju (Allington, 1980; Good in Brophy, 1995, cit. po Pe-
čjak in Košir, 2002) in jih na splošno spodbuja, pogosteje se jim nasmehne in kaže do njih
več topline z različnimi neverbalnimi oblikami vedenja (Rosenthal, 1987, cit. po Pečjak in
Košir, 2002). Nasprotno pa učencem, do katerih izkazuje nižje pričakovanje, zastavlja laž-
ja vprašanja, manj časa čaka na odgovor in jih manj spodbuja. Good in Brophy (1995, cit.
po Pečjak in Košir, 2002) navajata, da od takih učencev učitelji ali sprejemajo neustrezne/
nepravilne odgovore ali pa jih kritizirajo za odgovore, jih manjkrat pohvalijo za enake od-
govore kot učence, do katerih izkazujejo večje pričakovanje, ipd.
V preteklosti so raziskave dokazovale vpliv samouresničujoče prerokbe oziroma t. i.
Pigmalionovega učinka (npr. Rosenthal in Jacobson, 1968), sodobnejše analize so potr-
dile, da pričakovanja učiteljev zelo vplivajo na učne dosežke učencev oz. dijakov, vendar
zelo vplivajo tudi drugi ozadenjski dejavniki, kot so motivacija, učne navade ipd. (prim.
Chang, 2011). Pomemben napovednik posameznikovih učnih dosežkov je vedênje v ra-
zredu, saj analize kažejo pomembne povezave med izobraževalnimi dosežki in negativ-
nimi oblikami vedenja v šolah (Vršnik Perše, Kozina in Rutar Leban, 2011), pri čemer je
lahko pomemben mediator med vedenjem v razredu in šolskimi dosežki usklajenost doje-
manja različnih ravnanj učiteljev med učitelji in njihovimi dijaki. Zato nas je posebej za-
nimalo, v kolikšni meri so odgovori učiteljev in odgovori njihovih dijakov skladni. V ta
141
