Page 137 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 137
e namreč lahko vidimo, da dekleta bolj pozitivno sprejemajo trud, ki ga učitelji vlagajo
v poučevanje, in da bi lahko k temu spodbudili tudi fante. Potreben je drugačen pristop,
metode in oblike dela, ki bi jih lahko pritegnile. Rezultati so skladni z rezultati drugih
raziskav s področja, ki tudi ugotavljajo, da dekleta bolj pogosto poročajo, da jih pouk in
obravnava učne snovi pritegne, jim je zanimiva in zabavna (Gentry, Gable in Rizza, 2002).
To je mogoče delno razložiti tudi s prevladujočo feminizacijo v poklicih znotraj vzgojno-
-izobraževalnega sistema, ki s sabo prinaša ravnanja učiteljic, žensk, ki so bolj podobna in
prilagojena ravnanju in vedenju deklet.
Glede na vrsto programa, ki ga dijaki obiskujejo, se med njimi pojavljajo statistično
značilne razlike (p < 0,05) pri vseh sklopih, razen v sklopu Uporaba avdio-vizualnih pripo-
močkov, pri tem pa ni mogoče zaslediti čiste slike, da bi večjo prisotnost posameznih zna-
čilnosti, ki sestavljajo vsebinske sklope, navajali dijaki določene vrste programa.
Ob upoštevanju letnika, ki ga obiskujejo dijaki, se statistično značilne razlike (p <
0,05) pojavljajo pri vseh petih vsebinskih sklopih, vendar ponovno ni mogoče razbrati po-
sebnega pomena, ki bi ga imelo leto obiskovanja pouka pri zaznavanju obravnave učne
snovi pri dijakih. Podobno velja za učni uspeh, ki so ga dijaki dosegli v preteklem šolskem
letu.
Podobno kot pri učiteljih nas je tudi pri dijakih zanimala napovedna vrednost doda-
tnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev na to, kako učitelji obravnava-
jo učno snov.
Najprej nas je zanimalo ali lahko (s pomočjo regresijske analize) na podlagi pogosto-
sti stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev v zadnjih dveh letih po-
membno napovemo pogled dijakov na način obravnave nove učne snovi učiteljev.
Preglednica 2: Napoved pogleda dijakov na načine obravnave nove snovi na podlagi pogostosti
nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev v zadnjih dveh letih
b (SE) β t p R R2 R2*
Aktivno spodbujanje dijakov s strani čitelja ,212 (,109) ,056 1,955 ,051 ,056 ,003 ,002
Usmerjenost na praktično uporabnost ,412 (,090) ,130 4,582 ,000 ,130 ,017 ,016
Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov ,338 (,062) ,155 5,484 ,000 ,155 ,024 ,023
Pasivna vloga dijakov -,424 (,078) -,154 -5,411 ,000 ,154 ,024 ,023
Motivacijski pristop k obravnavani snovi ,161 (,061) ,075 2,639 ,008 ,075 ,006 ,005
Opombe. Uporabili smo metodo hkratnega vključevanja spremenljivk (»enter«). Imena spre-
menljivk so navedena s ključnimi besedami. R2* je popravljeni R2.
137
v poučevanje, in da bi lahko k temu spodbudili tudi fante. Potreben je drugačen pristop,
metode in oblike dela, ki bi jih lahko pritegnile. Rezultati so skladni z rezultati drugih
raziskav s področja, ki tudi ugotavljajo, da dekleta bolj pogosto poročajo, da jih pouk in
obravnava učne snovi pritegne, jim je zanimiva in zabavna (Gentry, Gable in Rizza, 2002).
To je mogoče delno razložiti tudi s prevladujočo feminizacijo v poklicih znotraj vzgojno-
-izobraževalnega sistema, ki s sabo prinaša ravnanja učiteljic, žensk, ki so bolj podobna in
prilagojena ravnanju in vedenju deklet.
Glede na vrsto programa, ki ga dijaki obiskujejo, se med njimi pojavljajo statistično
značilne razlike (p < 0,05) pri vseh sklopih, razen v sklopu Uporaba avdio-vizualnih pripo-
močkov, pri tem pa ni mogoče zaslediti čiste slike, da bi večjo prisotnost posameznih zna-
čilnosti, ki sestavljajo vsebinske sklope, navajali dijaki določene vrste programa.
Ob upoštevanju letnika, ki ga obiskujejo dijaki, se statistično značilne razlike (p <
0,05) pojavljajo pri vseh petih vsebinskih sklopih, vendar ponovno ni mogoče razbrati po-
sebnega pomena, ki bi ga imelo leto obiskovanja pouka pri zaznavanju obravnave učne
snovi pri dijakih. Podobno velja za učni uspeh, ki so ga dijaki dosegli v preteklem šolskem
letu.
Podobno kot pri učiteljih nas je tudi pri dijakih zanimala napovedna vrednost doda-
tnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev na to, kako učitelji obravnava-
jo učno snov.
Najprej nas je zanimalo ali lahko (s pomočjo regresijske analize) na podlagi pogosto-
sti stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev v zadnjih dveh letih po-
membno napovemo pogled dijakov na način obravnave nove učne snovi učiteljev.
Preglednica 2: Napoved pogleda dijakov na načine obravnave nove snovi na podlagi pogostosti
nadaljnjega strokovnega izobraževanja in usposabljanja učiteljev v zadnjih dveh letih
b (SE) β t p R R2 R2*
Aktivno spodbujanje dijakov s strani čitelja ,212 (,109) ,056 1,955 ,051 ,056 ,003 ,002
Usmerjenost na praktično uporabnost ,412 (,090) ,130 4,582 ,000 ,130 ,017 ,016
Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov ,338 (,062) ,155 5,484 ,000 ,155 ,024 ,023
Pasivna vloga dijakov -,424 (,078) -,154 -5,411 ,000 ,154 ,024 ,023
Motivacijski pristop k obravnavani snovi ,161 (,061) ,075 2,639 ,008 ,075 ,006 ,005
Opombe. Uporabili smo metodo hkratnega vključevanja spremenljivk (»enter«). Imena spre-
menljivk so navedena s ključnimi besedami. R2* je popravljeni R2.
137
