Page 133 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 133
led dijakov na obravnavo
učne snovi
Polona Kelava
Na področju poučevanja se je izkazalo za utemeljeno preučevanje dveh (ali več) perspek-
tiv (gl. npr. Šteh, 1999, Javornik Krečič, 2008), saj učitelji tako lahko svoja ravnanja oce-
nijo tudi v okviru svojih pojmovanj, vprašanje pa je, ali njihova prizadevanja po spremi-
njanju ravnanj v resnici dosežejo tudi dijake oziroma jih ti zaznajo. Primerjave, ki so bile
narejene med odgovori oziroma ocenami dogajanja pri pouku iz zornega kota učiteljev in
učencev, namreč prispevajo k bolj objektivnemu posnetku stanja med, na eni strani, soci-
alno zaželenim odgovarjanjem učiteljev, in na drugi strani strogem presojanju (ocenjeva-
nju) dijakov.
Kakor ugotavljajo raziskovalci (prim. Vršnik Perše, 2014), se v kakovosti vzgojno-iz-
obraževalnega procesa, uspešnosti poučevanja in v učnih dosežkih kažejo ob učiteljevih
tudi implicitna pojmovanja učencev oz. dijakov. Glede na dinamični model učinkovitosti
izobraževanja (Creemers in Kyriakides, 2013) je mogoče ugotavljati kognitivne, afektivne,
psihomotorične in metakognitivne dosežke učencev, vplivi nanje pa so večnivojski (dejav-
niki na nivoju učenca oz. dijaka, na nivoju razreda oz. učitelja, na nivoju šole in na nivo-
ju sistema). Pri tem naj bi bil vsak od nivojev posredno in neposredno povezan z dosežki
učencev oz. dijakov, hkrati pa model predvideva tudi mesebojne povezave med kompo-
nentami modela. Razlike zlasti v učnih dosežkih naj bi bile razložene s primarnimi proce-
si na nivoju razreda oz. učitelja. Model izpušča vplive učiteljevega konteksta, ki se povezu-
jejo z aktivnostjo učiteljev, kot so npr. subjektivna pojmovanja.
Kakovost učnega procesa je torej v soodvisnosti od posameznih značilnosti učencev
oz. dijakov, razreda oz. učitelja, šole in sistema. Na tej ravni ob vzpostavljanju ozadja za
učinkovito poučevanje in učenje ne smemo spregledati povezave med pričakovanji o zna-
133
učne snovi
Polona Kelava
Na področju poučevanja se je izkazalo za utemeljeno preučevanje dveh (ali več) perspek-
tiv (gl. npr. Šteh, 1999, Javornik Krečič, 2008), saj učitelji tako lahko svoja ravnanja oce-
nijo tudi v okviru svojih pojmovanj, vprašanje pa je, ali njihova prizadevanja po spremi-
njanju ravnanj v resnici dosežejo tudi dijake oziroma jih ti zaznajo. Primerjave, ki so bile
narejene med odgovori oziroma ocenami dogajanja pri pouku iz zornega kota učiteljev in
učencev, namreč prispevajo k bolj objektivnemu posnetku stanja med, na eni strani, soci-
alno zaželenim odgovarjanjem učiteljev, in na drugi strani strogem presojanju (ocenjeva-
nju) dijakov.
Kakor ugotavljajo raziskovalci (prim. Vršnik Perše, 2014), se v kakovosti vzgojno-iz-
obraževalnega procesa, uspešnosti poučevanja in v učnih dosežkih kažejo ob učiteljevih
tudi implicitna pojmovanja učencev oz. dijakov. Glede na dinamični model učinkovitosti
izobraževanja (Creemers in Kyriakides, 2013) je mogoče ugotavljati kognitivne, afektivne,
psihomotorične in metakognitivne dosežke učencev, vplivi nanje pa so večnivojski (dejav-
niki na nivoju učenca oz. dijaka, na nivoju razreda oz. učitelja, na nivoju šole in na nivo-
ju sistema). Pri tem naj bi bil vsak od nivojev posredno in neposredno povezan z dosežki
učencev oz. dijakov, hkrati pa model predvideva tudi mesebojne povezave med kompo-
nentami modela. Razlike zlasti v učnih dosežkih naj bi bile razložene s primarnimi proce-
si na nivoju razreda oz. učitelja. Model izpušča vplive učiteljevega konteksta, ki se povezu-
jejo z aktivnostjo učiteljev, kot so npr. subjektivna pojmovanja.
Kakovost učnega procesa je torej v soodvisnosti od posameznih značilnosti učencev
oz. dijakov, razreda oz. učitelja, šole in sistema. Na tej ravni ob vzpostavljanju ozadja za
učinkovito poučevanje in učenje ne smemo spregledati povezave med pričakovanji o zna-
133
