Page 131 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 131
anj o lastnem učenju učiteljev se z vsebinskim sklopom ravnanj Uporaba avdio-vizu-
alnih pripomočkov večinoma statistično značilno, vendar nizko povezujejo. Najvišja pozi-
tivna povezanost je z vsebinskim sklopom Odnos do raziskovanja (r = 0,185) in negativna
povezanost z vsebinskim sklopom Nedinamičen odnos do lastnega učenja (r = -0,127).
Z naslednjim vsebinskim sklopom ravnanj, ki smo ga poimenovali Pasivna vloga dija-
kov, so povezave ponovno višje in pri vseh vsebinskih sklopih pojmovanj o učenju in delu
dijakov statistično značilne. Statistično značilno se vsebinski sklop ravnanj Pasivna vloga
dijakov pozitivno povezuje z vsebinskimi sklopi pojmovanj o učenju in delu dijakov Ne-
toleranca do negotovosti (r = 0,27), Tradicionalni pogled na učenje in sposobnosti dijakov (r
= 0, 24) in v manjši meri tudi z Poznavanje definicij pri učenju (r= 0, 10). Tudi vsebinski
sklopi pojmovanj o lastnem učenju učiteljev se večinoma z vsebinskim sklopom ravnanj
Pasivna vloga dijakov povezujejo statistično značilno in večinoma negativno. Najvišje se
pozitivno povezuje z Nedinamičen odnos do lastnega učenja (r = 0,29) in Zunanja regulaci-
ja učenja (r = 0,21), najvišje negativno pa se povezuje z Znanje kot reprodukcija (r = -0,16).
Z zadnjim vsebinskim sklopom ravnanj, ki smo ga poimenovali Motivacijski pristop k
obravnavani snovi se vsebinski sklopi pojmovanj o učenju in delu dijakov povezujejo po-
dobno kot s prvim vsebinskim sklopom ravnanj. Z vsebinskim sklopom ravnanj Motiva-
cijski pristop k obravnavani snovi se tako najvišje pozitivno povezuje Dinamični pogled na
sposobnosti dijakov (r = 0,25) in Toleranca do negotovosti pri svojem delu (r = 0,24). Vsebin-
ski sklop ravnanj Motivacijski pristop k obravnavani snovi se z vsebinskimi sklopi pojmo-
vanj o lastnem učenju povezuje še bolj kot z vsebinskimi sklopi pojmovanj o učenju in delu
dijakov. Tako se pozitivno povezuje z vsebinskim sklopom Znanje kot aktivna konstrukci-
ja (r = 0,29) in tudi z Odnos do raziskovanja (r = 0,22), Dinamični pogled na lastne sposob-
nosti (r = 0,24) in Notranja regulacija lastnega učenja (r = ,28).
Torej se v skladu s pričakovanji znotraj kognitivno-konstruktivističenga modela med
seboj pozitivno konstantno povezujejo procesno naravnana pojmovanja in ravnanja, in na
drugi strani se izrazito med seboj povezujejo tudi tradicionalno naravnana pojmovanja
in ravnanja. To potrjuje vsebinsko smiselne opredelitve faktorjev oz. vsebinskih sklopov.
Hkrati omogoča tudi bolj natančne načrte za posege v spreminjanje posameznih praks, ki
bi pripeljale do sodobnejših pojmovanj in ravnanj na vseh tistih vidikih, ki se družbeno
zdijo pomembni in potrebni. Spreminjanje subjektivnih pojmovanj bi posredno pomeni-
lo tudi spreminjanje ravnanj. Spreminjanje ravnanj bi pomenilo spreminjanje subjektivnih
pojmovanj, še posebej, če temelji spreminjanje na aktivni (samo)refleksiji učiteljev z name-
nom lastnega profesionalnega razvoja.
131
alnih pripomočkov večinoma statistično značilno, vendar nizko povezujejo. Najvišja pozi-
tivna povezanost je z vsebinskim sklopom Odnos do raziskovanja (r = 0,185) in negativna
povezanost z vsebinskim sklopom Nedinamičen odnos do lastnega učenja (r = -0,127).
Z naslednjim vsebinskim sklopom ravnanj, ki smo ga poimenovali Pasivna vloga dija-
kov, so povezave ponovno višje in pri vseh vsebinskih sklopih pojmovanj o učenju in delu
dijakov statistično značilne. Statistično značilno se vsebinski sklop ravnanj Pasivna vloga
dijakov pozitivno povezuje z vsebinskimi sklopi pojmovanj o učenju in delu dijakov Ne-
toleranca do negotovosti (r = 0,27), Tradicionalni pogled na učenje in sposobnosti dijakov (r
= 0, 24) in v manjši meri tudi z Poznavanje definicij pri učenju (r= 0, 10). Tudi vsebinski
sklopi pojmovanj o lastnem učenju učiteljev se večinoma z vsebinskim sklopom ravnanj
Pasivna vloga dijakov povezujejo statistično značilno in večinoma negativno. Najvišje se
pozitivno povezuje z Nedinamičen odnos do lastnega učenja (r = 0,29) in Zunanja regulaci-
ja učenja (r = 0,21), najvišje negativno pa se povezuje z Znanje kot reprodukcija (r = -0,16).
Z zadnjim vsebinskim sklopom ravnanj, ki smo ga poimenovali Motivacijski pristop k
obravnavani snovi se vsebinski sklopi pojmovanj o učenju in delu dijakov povezujejo po-
dobno kot s prvim vsebinskim sklopom ravnanj. Z vsebinskim sklopom ravnanj Motiva-
cijski pristop k obravnavani snovi se tako najvišje pozitivno povezuje Dinamični pogled na
sposobnosti dijakov (r = 0,25) in Toleranca do negotovosti pri svojem delu (r = 0,24). Vsebin-
ski sklop ravnanj Motivacijski pristop k obravnavani snovi se z vsebinskimi sklopi pojmo-
vanj o lastnem učenju povezuje še bolj kot z vsebinskimi sklopi pojmovanj o učenju in delu
dijakov. Tako se pozitivno povezuje z vsebinskim sklopom Znanje kot aktivna konstrukci-
ja (r = 0,29) in tudi z Odnos do raziskovanja (r = 0,22), Dinamični pogled na lastne sposob-
nosti (r = 0,24) in Notranja regulacija lastnega učenja (r = ,28).
Torej se v skladu s pričakovanji znotraj kognitivno-konstruktivističenga modela med
seboj pozitivno konstantno povezujejo procesno naravnana pojmovanja in ravnanja, in na
drugi strani se izrazito med seboj povezujejo tudi tradicionalno naravnana pojmovanja
in ravnanja. To potrjuje vsebinsko smiselne opredelitve faktorjev oz. vsebinskih sklopov.
Hkrati omogoča tudi bolj natančne načrte za posege v spreminjanje posameznih praks, ki
bi pripeljale do sodobnejših pojmovanj in ravnanj na vseh tistih vidikih, ki se družbeno
zdijo pomembni in potrebni. Spreminjanje subjektivnih pojmovanj bi posredno pomeni-
lo tudi spreminjanje ravnanj. Spreminjanje ravnanj bi pomenilo spreminjanje subjektivnih
pojmovanj, še posebej, če temelji spreminjanje na aktivni (samo)refleksiji učiteljev z name-
nom lastnega profesionalnega razvoja.
131
