Page 129 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 129
ezovanje subjektivnih
pojmovanj in ravnanj
učiteljev
Tina Vršnik Perše
Učiteljeva pojmovanja o pouku, vlogi učitelja, vlogi učenca, učenju in poučevanju, ki si jih
ta pridobi v procesu šolanja kot učenec in dijak, imajo zelo pomembno vlogo pri obliko-
vanju učitelja kot strokovnjaka – so ključna determinanta učiteljevega ravnanja v razredu.
Nekateri avtorji (npr. Zeichner, Tabachnick in Densmore, 1988) menijo, da te zgodnje iz-
kušnje celo bolj zaznamujejo prihodnjega učitelja kot sam proces dodiplomskega izobra-
ževanja in prva leta poučevanja.
Zelo pomembno je, da učitelj ob (samo)refleksiji »pretrese« svoja pojmovanja in jih
spreminja – kot navajajo avtorji (Korthagen in Lagerwerf, 1996): tudi učitelji se učijo in
poklicno spreminjajo z zavestnim sistematičnim konstruiranjem pomena, kar pripelje
do preoblikovanja izkušenj in pojmovnih okvirov. Po mnenju Gowa in Kemberja (1993;
1994) pomeni spreminjanje učiteljevih pojmovanj spodbudo za spreminjanje konteksta
delovanja in s tem za izboljšanje učnih dosežkov pri učencih.
Raziskovalci (glej Wallace, 1991) opozarjajo na kompleksnost, število in hitrost inte-
rakcij, ki potekajo v razredu, saj gre za tudi do 1000 interakcij dnevno, zato je za njihovo
presojo potrebno: prepoznavanje pomembnih sestavin okoliščin, selekcija, celovita ocena
in odločitev za akcijo. Te odločitve temeljijo bolj na občutku kot na zavestni uporabi prin-
cipov. Ti občutki lahko ostanejo v učitelju neraziskani ali shranjeni v podzavesti, lahko pa
postanejo predmet (samo)refleksije. Zato je pomembno, da sta obe vrsti znanj vključeni v
model izobraževanja učiteljev.
Zaradi kompleksnosti ozadij, ki vplivajo na ravnanje učiteljev, pri čemer je poudarje-
na tudi možnost spreminjanja, smo analizirali povezanost med pojmovanji učiteljev o uče-
nju in delu dijakov in pojmovanji o lastnem učenju ter poročanju o ravnanjih pri poučeva-
129
pojmovanj in ravnanj
učiteljev
Tina Vršnik Perše
Učiteljeva pojmovanja o pouku, vlogi učitelja, vlogi učenca, učenju in poučevanju, ki si jih
ta pridobi v procesu šolanja kot učenec in dijak, imajo zelo pomembno vlogo pri obliko-
vanju učitelja kot strokovnjaka – so ključna determinanta učiteljevega ravnanja v razredu.
Nekateri avtorji (npr. Zeichner, Tabachnick in Densmore, 1988) menijo, da te zgodnje iz-
kušnje celo bolj zaznamujejo prihodnjega učitelja kot sam proces dodiplomskega izobra-
ževanja in prva leta poučevanja.
Zelo pomembno je, da učitelj ob (samo)refleksiji »pretrese« svoja pojmovanja in jih
spreminja – kot navajajo avtorji (Korthagen in Lagerwerf, 1996): tudi učitelji se učijo in
poklicno spreminjajo z zavestnim sistematičnim konstruiranjem pomena, kar pripelje
do preoblikovanja izkušenj in pojmovnih okvirov. Po mnenju Gowa in Kemberja (1993;
1994) pomeni spreminjanje učiteljevih pojmovanj spodbudo za spreminjanje konteksta
delovanja in s tem za izboljšanje učnih dosežkov pri učencih.
Raziskovalci (glej Wallace, 1991) opozarjajo na kompleksnost, število in hitrost inte-
rakcij, ki potekajo v razredu, saj gre za tudi do 1000 interakcij dnevno, zato je za njihovo
presojo potrebno: prepoznavanje pomembnih sestavin okoliščin, selekcija, celovita ocena
in odločitev za akcijo. Te odločitve temeljijo bolj na občutku kot na zavestni uporabi prin-
cipov. Ti občutki lahko ostanejo v učitelju neraziskani ali shranjeni v podzavesti, lahko pa
postanejo predmet (samo)refleksije. Zato je pomembno, da sta obe vrsti znanj vključeni v
model izobraževanja učiteljev.
Zaradi kompleksnosti ozadij, ki vplivajo na ravnanje učiteljev, pri čemer je poudarje-
na tudi možnost spreminjanja, smo analizirali povezanost med pojmovanji učiteljev o uče-
nju in delu dijakov in pojmovanji o lastnem učenju ter poročanju o ravnanjih pri poučeva-
129
