Page 128 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 128
Ob analiziranju značilnosti obravnave učne snovi, kot jo navajajo učitelji, lahko vidi-
mo, da največ vsebinskih sklopov pojasnjujejo značilnosti organizacije: dijaki, katerih ma-
terni jezik ni slovenščina; dijaki, ki se med šolskim letom usposabljajo tudi v delovnih orga-
nizacijah, in dijaki, ki so se vpisali brez želje po opravljanju poklica. Pri tem vidimo, da je še
večji delež, kot so učitelji navajali, dijakov, katerih materni jezik ni slovenščina; bolj so se
strinjali tudi s postavkami pri vsebinskih sklopih Aktivno spodbujanje dijakov s strani uči-
telja in Pasivna vloga dijakov, kar ni mogoče preprosto posploševati. Prav tako večji delež,
kot so učitelji navajali, dijakov, ki se med šolskim letom usposabljajo tudi v delovnih or-
ganizacijah, bolj so se strinjali s postavkami pri vsebinskih sklopih Usmerjenost na prak-
tično uporabnost in Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov, kar se tudi vsebinsko povezuje
in lahko sklepamo, da pri teh organizacijah namenjajo večji poudarek k praktični uporab-
nosti znanj, ki jih podajajo. Na drugi strani pa se kaže večje strinjanje učiteljev s postav-
kami pri vsebinskih sklopih Aktivno spodbujanje dijakov s strani učitelja, Usmerjenost na
praktično uporabnost in Motivacijski pristop k obravnavani snovi, kjer so učitelji poročali o
manjšem deležu dijakov, ki so se vpisali brez želje po opravljanju poklica.
Ne glede na to da se skozi predstavljene rezultate kažejo različne dimenzije pozitivnih
učinkov stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (še posebej pa smo izpostavi-
li skupine: moški, učitelji z nepedagoško izobrazbo in učitelji, ki so bili dlje časa zaposleni
izven področja vzgoje in izobraževanja), moramo sistemsko spremljati in nuditi podporo
tudi šolam, predvsem tistim, ki se pogosteje srečujejo z nekaterimi dejavniki organizaci-
je, ki otežujejo delo učiteljev (npr. večji delež dijakov, katerih materni jezik ni slovenščina,
ali večji delež dijakov, ki so se v program vpisali brez želje po opravljanju poklica). Iz nave-
denega je mogoče napovedovati, da bodo učitelji v nekaterih šolah lahko uspešno delova-
li le, če bodo ob podpori in spodbudi k želenemu nadaljnjemu strokovnemu izobraževa-
nju in usposabljanju deležni tudi drugih, vzporednih sistemskih oblik podpore, predvsem
če bo enotno delovala k skupnemu cilju celotna šola in bosta skladni tudi šolska klima in
šolska kultura.
128
mo, da največ vsebinskih sklopov pojasnjujejo značilnosti organizacije: dijaki, katerih ma-
terni jezik ni slovenščina; dijaki, ki se med šolskim letom usposabljajo tudi v delovnih orga-
nizacijah, in dijaki, ki so se vpisali brez želje po opravljanju poklica. Pri tem vidimo, da je še
večji delež, kot so učitelji navajali, dijakov, katerih materni jezik ni slovenščina; bolj so se
strinjali tudi s postavkami pri vsebinskih sklopih Aktivno spodbujanje dijakov s strani uči-
telja in Pasivna vloga dijakov, kar ni mogoče preprosto posploševati. Prav tako večji delež,
kot so učitelji navajali, dijakov, ki se med šolskim letom usposabljajo tudi v delovnih or-
ganizacijah, bolj so se strinjali s postavkami pri vsebinskih sklopih Usmerjenost na prak-
tično uporabnost in Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov, kar se tudi vsebinsko povezuje
in lahko sklepamo, da pri teh organizacijah namenjajo večji poudarek k praktični uporab-
nosti znanj, ki jih podajajo. Na drugi strani pa se kaže večje strinjanje učiteljev s postav-
kami pri vsebinskih sklopih Aktivno spodbujanje dijakov s strani učitelja, Usmerjenost na
praktično uporabnost in Motivacijski pristop k obravnavani snovi, kjer so učitelji poročali o
manjšem deležu dijakov, ki so se vpisali brez želje po opravljanju poklica.
Ne glede na to da se skozi predstavljene rezultate kažejo različne dimenzije pozitivnih
učinkov stalnega strokovnega izobraževanja in usposabljanja (še posebej pa smo izpostavi-
li skupine: moški, učitelji z nepedagoško izobrazbo in učitelji, ki so bili dlje časa zaposleni
izven področja vzgoje in izobraževanja), moramo sistemsko spremljati in nuditi podporo
tudi šolam, predvsem tistim, ki se pogosteje srečujejo z nekaterimi dejavniki organizaci-
je, ki otežujejo delo učiteljev (npr. večji delež dijakov, katerih materni jezik ni slovenščina,
ali večji delež dijakov, ki so se v program vpisali brez želje po opravljanju poklica). Iz nave-
denega je mogoče napovedovati, da bodo učitelji v nekaterih šolah lahko uspešno delova-
li le, če bodo ob podpori in spodbudi k želenemu nadaljnjemu strokovnemu izobraževa-
nju in usposabljanju deležni tudi drugih, vzporednih sistemskih oblik podpore, predvsem
če bo enotno delovala k skupnemu cilju celotna šola in bosta skladni tudi šolska klima in
šolska kultura.
128
