Page 127 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 127
obeh sklopih učitelji z zaključeno nepedagoško dodiplomsko izobrazbo med poukom
svojega predmeta pogosteje kot kolegi s pedagoško dodiplomsko izobrazbo zaznavajo zna-
čilnosti, ki sodijo v en ali drugi sklop, kar kaže na to, da po svoji oceni dajejo več poudar-
ka praktični uporabi znanja ter se bolj nagibajo k pasivni vlogi dijakov. V tem okviru bi
bilo smiselno v profesionalni razvoj učiteljev, ki nimajo pedagoške dodiplomske izobraz-
be, vključiti spodbude za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, ki bi se osredotočale
predvsem na procese učenja (učenje kot proces, dejavniki učinkovitega učenja …). Podob-
no je pri pogostosti različnih načinov poučevanja pomembno tudi, kako dolgo je bil uči-
telj zaposlen izven področja vzgoje in izobraževanja (pomembne razlike: Usmerjenost na
praktično uporabnost (F = 31,09, p = 0,00), Pasivna vloga dijakov (F = 4,79, p = 0,00) in Mo-
tivacijski pristop k obravnavani snovi (F = 5,12, p = 0,00)). Učitelji z daljšim obdobjem za-
poslitve izven sistema vzgoje in izobraževanja na vseh teh treh sklopih navajajo statistično
značilno (p < 0,05) več ravnanj, ki sodijo v posamezen sklop.
Glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe se pojavljajo statistično značilne raz-
like (p < 0,05) pri vseh petih sklopih. Pri sklopih Usmerjenost na praktično uporabnost,
Pasivna vloga dijakov in Motivacijski pristop k obravnavani snovi učitelji z nižjo stopnjo
zaključene formalne izobrazbe pogosteje navajajo prisotnost navedenih značilnosti pri po-
uku kot učitelji z višjo stopnjo izobrazbe. Pri sklopih Aktivno spodbujanje dijakov s strani
učitelja in Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov pa večjo prisotnost navedenih značilno-
sti pouka opažajo učitelji, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe.
Prav tako se razlike glede na delovno mesto, ki ga opravljajo, pojavljajo pri vseh sklo-
pih, razen pri sklopu Aktivno spodbujanje dijakov s strani učitelja. Pri sklopih Usmerjenost
na praktično uporabnost, Pasivna vloga dijakov in Motivacijski pristop k obravnavani sno-
vi statistično značilno (p < 0,05) višjo pogostost pojavljanja zaznavajo učitelji praktične-
ga pouka, pri sklopu Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov pa učitelji strokovnoteoretič-
nih predmetov.
Lahko torej rečemo, da se sklopi Usmerjenost na praktično uporabnost, Pasivna vloga
dijakov in tudi Motivacijski pristop k obravnavani snovi pojavljajo kot tisti sklopi, pri kate-
rih se glede na različne demografske postavke pojavljajo statistično značilne razlike med
učitelji. Analize tako izpostavljajo skupine učiteljev, katerim bi dodatna strokovna izobra-
ževanja in usposabljanja še posebej koristila. Te skupine so glede na predstavljene rezulta-
te: učitelji moškega spola, učitelji z nepedagoško dodiplomsko izobrazbo in učitelji, ki so
bili dlje časa zaposleni izven področja vzgoje in izobraževanja.
127
svojega predmeta pogosteje kot kolegi s pedagoško dodiplomsko izobrazbo zaznavajo zna-
čilnosti, ki sodijo v en ali drugi sklop, kar kaže na to, da po svoji oceni dajejo več poudar-
ka praktični uporabi znanja ter se bolj nagibajo k pasivni vlogi dijakov. V tem okviru bi
bilo smiselno v profesionalni razvoj učiteljev, ki nimajo pedagoške dodiplomske izobraz-
be, vključiti spodbude za nadaljnje izobraževanje in usposabljanje, ki bi se osredotočale
predvsem na procese učenja (učenje kot proces, dejavniki učinkovitega učenja …). Podob-
no je pri pogostosti različnih načinov poučevanja pomembno tudi, kako dolgo je bil uči-
telj zaposlen izven področja vzgoje in izobraževanja (pomembne razlike: Usmerjenost na
praktično uporabnost (F = 31,09, p = 0,00), Pasivna vloga dijakov (F = 4,79, p = 0,00) in Mo-
tivacijski pristop k obravnavani snovi (F = 5,12, p = 0,00)). Učitelji z daljšim obdobjem za-
poslitve izven sistema vzgoje in izobraževanja na vseh teh treh sklopih navajajo statistično
značilno (p < 0,05) več ravnanj, ki sodijo v posamezen sklop.
Glede na doseženo stopnjo formalne izobrazbe se pojavljajo statistično značilne raz-
like (p < 0,05) pri vseh petih sklopih. Pri sklopih Usmerjenost na praktično uporabnost,
Pasivna vloga dijakov in Motivacijski pristop k obravnavani snovi učitelji z nižjo stopnjo
zaključene formalne izobrazbe pogosteje navajajo prisotnost navedenih značilnosti pri po-
uku kot učitelji z višjo stopnjo izobrazbe. Pri sklopih Aktivno spodbujanje dijakov s strani
učitelja in Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov pa večjo prisotnost navedenih značilno-
sti pouka opažajo učitelji, ki imajo višjo stopnjo izobrazbe.
Prav tako se razlike glede na delovno mesto, ki ga opravljajo, pojavljajo pri vseh sklo-
pih, razen pri sklopu Aktivno spodbujanje dijakov s strani učitelja. Pri sklopih Usmerjenost
na praktično uporabnost, Pasivna vloga dijakov in Motivacijski pristop k obravnavani sno-
vi statistično značilno (p < 0,05) višjo pogostost pojavljanja zaznavajo učitelji praktične-
ga pouka, pri sklopu Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov pa učitelji strokovnoteoretič-
nih predmetov.
Lahko torej rečemo, da se sklopi Usmerjenost na praktično uporabnost, Pasivna vloga
dijakov in tudi Motivacijski pristop k obravnavani snovi pojavljajo kot tisti sklopi, pri kate-
rih se glede na različne demografske postavke pojavljajo statistično značilne razlike med
učitelji. Analize tako izpostavljajo skupine učiteljev, katerim bi dodatna strokovna izobra-
ževanja in usposabljanja še posebej koristila. Te skupine so glede na predstavljene rezulta-
te: učitelji moškega spola, učitelji z nepedagoško dodiplomsko izobrazbo in učitelji, ki so
bili dlje časa zaposleni izven področja vzgoje in izobraževanja.
127
