Page 126 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 126
glednica 1: Subjektivni pogledi učiteljev na obravnavo nove učne snovi
Vsebinski sklop M SD
Aktivno spodbujanje dijakov s strani učitelja 3,97 0,62
Usmerjenost na praktično uporabnost 3,81 0,62
Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov 3,56 0,91
Pasivna vloga dijakov 2,49 0,66
Motivacijski pristop k obravnavani snovi 3,81 0,60
Učitelji torej ocenjujejo, da obravnava učne snovi pri njihovih urah najpogosteje vklju-
čuje značilnosti, ki spodbujajo aktivne oblike poučevanja in učenja ter najmanj pogosto
aktivnosti, ki spodbujajo pasivne oblike poučevanja in učenja. Učitelji torej svoj način
obravnave učne snovi pri pouku doživljajo kot procesno naravnan.
Glede na pomen spodbujanja aktivnih oblik poučevanja in učenja za kakovost prido-
bljenega znanja dijakov nas je zanimalo ali se procesna (konstruktivno-kognitivistična)
naravnanost učiteljev razlikuje glede na njihov spol, glede na smer izobrazbe in trajanje za-
poslitve v vzgoji in izobraževanju, podobno kot je bilo zaznati pri subjektivnih pojmova-
njih o lastnem učenju ter o učenju dijakov.
Glede na spol se učitelji statistično značilno (p < 0,05) razlikujejo pri treh vsebinskih
sklopih, pri čemer ženske pri svojem pouku pogosteje zaznavajo značilnosti, umeščene v
Ss3k,D4lo7=p; Sa0DA,5k3=t)i)0vin,9no7U)s)p;pomodrbaoubšjkaainapjveaddpiiorj-iavskivozovujeasmlsntripahonpuirkuiupčiotzmealzjoančka((voMavjo((Ž()nM=e(kŽ4o),l0=i6k3;oS,6bD0o;l=jSpD0o,6g=o4)s0,te(,8Mz7n)(,Mač()Mi=ln(3Mo,7s)t8=i;,
ki so bile vključene v sklop Pasivna vloga dijakov (s(eMn(aŽk) a=zu2j,e4,6d; aSDso = 0,65), n(Mek(oMl)ik=o2b,5o5l;j
SD = 0,66)). Tudi pri obravnavi nove učne snovi ženske
fleksibilne in naravnane k procesnemu poučevanju kot moški, vendar so razlike v praksi
ponovno majhne. Ob tem ne smemo zanemariti možnosti podajanja socialno zaželenih
odgovorov, kar je pogosto prisotno pri raziskavah, ki svoje ugotovitve izpeljujejo na podla-
gi vprašalnikov, ki zajemajo subjektivne ocene udeležencev. Omenjeno pomanjkljivost bi
lahko odpravili z vključitvijo opazovanj na terenu. Ta priporočila je smiselno upoštevati
pri nadaljnjem raziskovanju te tematike.
Glede na smer učiteljeve izobrazbe (pedagoška oz. nepedagoška) smo ugotovili, da sta-
tistično značilne razlike (p < 0,05) med obema skupinama učiteljev obstajajo pri sklopih
U0,5s5m))erijnenPoasstinvnaapvralokgtaičdniojaukpoovra((bMno(psetda(g()M=(p2ed,4ag2) ;=S3D,6=7;0S,D67)=, (0M,6(1n)ep,e(daMg) (=nep2ed,a5g6) ;=S4D,0=2;0S,6D3)=).
126
Vsebinski sklop M SD
Aktivno spodbujanje dijakov s strani učitelja 3,97 0,62
Usmerjenost na praktično uporabnost 3,81 0,62
Uporaba avdio-vizualnih pripomočkov 3,56 0,91
Pasivna vloga dijakov 2,49 0,66
Motivacijski pristop k obravnavani snovi 3,81 0,60
Učitelji torej ocenjujejo, da obravnava učne snovi pri njihovih urah najpogosteje vklju-
čuje značilnosti, ki spodbujajo aktivne oblike poučevanja in učenja ter najmanj pogosto
aktivnosti, ki spodbujajo pasivne oblike poučevanja in učenja. Učitelji torej svoj način
obravnave učne snovi pri pouku doživljajo kot procesno naravnan.
Glede na pomen spodbujanja aktivnih oblik poučevanja in učenja za kakovost prido-
bljenega znanja dijakov nas je zanimalo ali se procesna (konstruktivno-kognitivistična)
naravnanost učiteljev razlikuje glede na njihov spol, glede na smer izobrazbe in trajanje za-
poslitve v vzgoji in izobraževanju, podobno kot je bilo zaznati pri subjektivnih pojmova-
njih o lastnem učenju ter o učenju dijakov.
Glede na spol se učitelji statistično značilno (p < 0,05) razlikujejo pri treh vsebinskih
sklopih, pri čemer ženske pri svojem pouku pogosteje zaznavajo značilnosti, umeščene v
Ss3k,D4lo7=p; Sa0DA,5k3=t)i)0vin,9no7U)s)p;pomodrbaoubšjkaainapjveaddpiiorj-iavskivozovujeasmlsntripahonpuirkuiupčiotzmealzjoančka((voMavjo((Ž()nM=e(kŽ4o),l0=i6k3;oS,6bD0o;l=jSpD0o,6g=o4)s0,te(,8Mz7n)(,Mač()Mi=ln(3Mo,7s)t8=i;,
ki so bile vključene v sklop Pasivna vloga dijakov (s(eMn(aŽk) a=zu2j,e4,6d; aSDso = 0,65), n(Mek(oMl)ik=o2b,5o5l;j
SD = 0,66)). Tudi pri obravnavi nove učne snovi ženske
fleksibilne in naravnane k procesnemu poučevanju kot moški, vendar so razlike v praksi
ponovno majhne. Ob tem ne smemo zanemariti možnosti podajanja socialno zaželenih
odgovorov, kar je pogosto prisotno pri raziskavah, ki svoje ugotovitve izpeljujejo na podla-
gi vprašalnikov, ki zajemajo subjektivne ocene udeležencev. Omenjeno pomanjkljivost bi
lahko odpravili z vključitvijo opazovanj na terenu. Ta priporočila je smiselno upoštevati
pri nadaljnjem raziskovanju te tematike.
Glede na smer učiteljeve izobrazbe (pedagoška oz. nepedagoška) smo ugotovili, da sta-
tistično značilne razlike (p < 0,05) med obema skupinama učiteljev obstajajo pri sklopih
U0,5s5m))erijnenPoasstinvnaapvralokgtaičdniojaukpoovra((bMno(psetda(g()M=(p2ed,4ag2) ;=S3D,6=7;0S,D67)=, (0M,6(1n)ep,e(daMg) (=nep2ed,a5g6) ;=S4D,0=2;0S,6D3)=).
126
