Page 124 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 124
epamo na večjo zastopanost aktivnih oblik poučevanja in s tem upoštevanje kognitiv-
no-konstruktivističnega modela oz. procesne naravnanosti v učnem procesu. Profesional-
ni razvoj namreč vpliva na spremembe pojmovanja in ta tudi na učiteljeva ravnanja. Še bolj
neposredno pa dejavniki učiteljevega profesionalnega razvoja vplivajo na konkretna učite-
ljeva ravnanja (prim.: Clark in Peterson, 1986; Gow in Kember, 1993, 1994; Schein, 1998).
V raziskavi so pogostost različnih načinov obravnave učne snovi ocenili učitelji in di-
jaki za iste postavke, in s tem smo omogočili primerjavo med zaznavami istih vidikov po-
uka z različnih perspektiv. Kot je bilo že pojasnjeno, smo z eksploratorno faktirsko analizo
oblikovali pet vsebinskih sklopov glede načinov obravnave učne snovi. Pri ravnanjih učite-
ljev, ki se združujejo v vsebinski sklop Aktivno spodbujanje dijakov s strani učitelja, so uči-
telji kot najpogostejše ocenili vedenje Spodbujam dijake, da o obravnavani snovi postavlja-
jo vprašanja (M = 4,13; SD = 0,69) in Spodbujam dijake, da o snovi izražajo mnenja (tudi
kritična) (M = 4,11; SD = 0,72).
Tudi pri ostalih postavkah znotraj tega vsebinskega sklopa (V razlago vključujem dija-
ke tako, da tudi sami kaj razložijo (M = 3,85; SD = 0,72); Spodbujam dijake, da iščejo pri-
mere o obravnavani snovi (M = 4,04; SD = 1,47); Dijaki povedo svoje mnenje o obravna-
vani snovi, tudi če je drugačno od mojega (M = 3,72; SD = 0,81)) so odgovori učiteljev višji
od vrednosti 3 (na lestvici od 1 do 5), kar kaže na to, da so vedenja, navedena v postavkah,
razmeroma pogosto prisotna pri obravnavi učne snovi. Na aktivne oblike pouka vplivajo
tako dijaki s postavljanjem vprašanj kot tudi učitelji, ki z vprašanji spodbujajo aktivno vlo-
go dijakov. Tovrstne ugotovitve podpirajo tudi druge raziskave. V raziskavi Evertsonove,
Andersona, Andersonove in Brophyja (1980) so učitelji, ki so bili pri poučevanju zelo uspe-
šni, torej so njihovi učenci dosegali visoke dosežke, zastavili v povprečju 24 vprašanj v 50
minutah, medtem, ko so manj uspešni učitelji zastavili 8,6 vprašanj v enakem času. Med
drugimi so se kot najbolj spodbujajoče aktivnosti izkazale razprave, skupinsko reševanje
problemov, sodelovalno učenje in medvrstniško učenje za razliko od tihega branja, poslu-
šanja ali opazovanje drugih pri samostojnem delu, ki v večji meri spodbujajo pasivno vlo-
go učencev in dijakov (Gettinger in Seibert, 2002).
Aktivno vlogo učencev oz. dijakov do določene mere lahko spodbudimo tudi z osmi-
šljanjem znanja, torej z usmeritvijo na praktično vrednost in z uporabo motivirajočih na-
činov poučevanja, med katere sodi tudi uporaba avdio-vizualnih pripomočkov.
V okviru vsebinskega sklopa Usmerjenost na praktično uporabnost učitelji kot naj-
bolj pogosto ocenjujejo predstavljanje uporabne vrednosti snovi dijakom (M = 4,16; SD =
0,70) in navezovanje snovi na poklicno področje (M = 3,98; SD = 0,85). Tudi ostali dve vrsti
124
no-konstruktivističnega modela oz. procesne naravnanosti v učnem procesu. Profesional-
ni razvoj namreč vpliva na spremembe pojmovanja in ta tudi na učiteljeva ravnanja. Še bolj
neposredno pa dejavniki učiteljevega profesionalnega razvoja vplivajo na konkretna učite-
ljeva ravnanja (prim.: Clark in Peterson, 1986; Gow in Kember, 1993, 1994; Schein, 1998).
V raziskavi so pogostost različnih načinov obravnave učne snovi ocenili učitelji in di-
jaki za iste postavke, in s tem smo omogočili primerjavo med zaznavami istih vidikov po-
uka z različnih perspektiv. Kot je bilo že pojasnjeno, smo z eksploratorno faktirsko analizo
oblikovali pet vsebinskih sklopov glede načinov obravnave učne snovi. Pri ravnanjih učite-
ljev, ki se združujejo v vsebinski sklop Aktivno spodbujanje dijakov s strani učitelja, so uči-
telji kot najpogostejše ocenili vedenje Spodbujam dijake, da o obravnavani snovi postavlja-
jo vprašanja (M = 4,13; SD = 0,69) in Spodbujam dijake, da o snovi izražajo mnenja (tudi
kritična) (M = 4,11; SD = 0,72).
Tudi pri ostalih postavkah znotraj tega vsebinskega sklopa (V razlago vključujem dija-
ke tako, da tudi sami kaj razložijo (M = 3,85; SD = 0,72); Spodbujam dijake, da iščejo pri-
mere o obravnavani snovi (M = 4,04; SD = 1,47); Dijaki povedo svoje mnenje o obravna-
vani snovi, tudi če je drugačno od mojega (M = 3,72; SD = 0,81)) so odgovori učiteljev višji
od vrednosti 3 (na lestvici od 1 do 5), kar kaže na to, da so vedenja, navedena v postavkah,
razmeroma pogosto prisotna pri obravnavi učne snovi. Na aktivne oblike pouka vplivajo
tako dijaki s postavljanjem vprašanj kot tudi učitelji, ki z vprašanji spodbujajo aktivno vlo-
go dijakov. Tovrstne ugotovitve podpirajo tudi druge raziskave. V raziskavi Evertsonove,
Andersona, Andersonove in Brophyja (1980) so učitelji, ki so bili pri poučevanju zelo uspe-
šni, torej so njihovi učenci dosegali visoke dosežke, zastavili v povprečju 24 vprašanj v 50
minutah, medtem, ko so manj uspešni učitelji zastavili 8,6 vprašanj v enakem času. Med
drugimi so se kot najbolj spodbujajoče aktivnosti izkazale razprave, skupinsko reševanje
problemov, sodelovalno učenje in medvrstniško učenje za razliko od tihega branja, poslu-
šanja ali opazovanje drugih pri samostojnem delu, ki v večji meri spodbujajo pasivno vlo-
go učencev in dijakov (Gettinger in Seibert, 2002).
Aktivno vlogo učencev oz. dijakov do določene mere lahko spodbudimo tudi z osmi-
šljanjem znanja, torej z usmeritvijo na praktično vrednost in z uporabo motivirajočih na-
činov poučevanja, med katere sodi tudi uporaba avdio-vizualnih pripomočkov.
V okviru vsebinskega sklopa Usmerjenost na praktično uporabnost učitelji kot naj-
bolj pogosto ocenjujejo predstavljanje uporabne vrednosti snovi dijakom (M = 4,16; SD =
0,70) in navezovanje snovi na poklicno področje (M = 3,98; SD = 0,85). Tudi ostali dve vrsti
124
