Page 125 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 125
nanja, ki se navezujeta na praktično usmerjenost, imata visoke ocene (večino snovi, ki jo
podajam, lahko dijaki uporabljajo v praksi (M = 3,86; SD = 0,80); dijake učna snov pritegne
zato, ker je tesno povezana z njihovim poklicnim področjem (M = 3,26; SD = 0,91)), kar po-
meni, da učitelji poklicnih in strokovnih programov v Sloveniji ocenjujejo, da precej pogo-
sto navezujejo pouk na praktično vrednost pridobljenih znanj.
Obe ravnanji, ki se nanašata na uporabo avdio-vizualnih pripomočkov pri pouku
(novo snov ponazarjam z videoposnetki in slikovnimi prikazi (M = 3,44; SD = 0,96); med
razlago uporabljam avdio-vizualna sredstva (M = 3,68; SD = 1,00)), so učitelji ocenili s
povprečno oceno več kot 3, kar kaže na to, da pri obravnavi učne snovi po lastni oceni raz-
meroma pogosto uporabljajo tudi različne avdio-vizualne pripomočke. Zanimivo je, da se
učitelji vendarle niso v tolikšni meri strinjali s postavkami o uporabi učne tehnologije, kot
so se s posameznimi drugimi postavkami v zvezi z obravnavo učne snovi. To lahko razlo-
žimo na dva načina: da je kljub vedno večji dostopnosti in interesu s strani dijakov upo-
raba učne tehnologije še vedno redkejša kot bi si to dijaki želeli, ali na drugi strani, da je v
odgovorih na ostale postavke, vsebovana precejšnja mera socialno zaželenih odgovorov, ki
se na vprašanju glede uporabe IKT ni tako močno izrazila.
Tudi na področju motiviranja dijakov učitelji ocenjujejo, da so pri tem razmeroma ak-
tivni in učno snov pogosto predstavijo na zanimiv način (novo snov obravnavam na zani-
miv način (M = 3,91; SD = 0,62); dijake učna snov pritegne zato, ker jo predstavim na zani-
miv način (M = 3,72; SD = 0,69) ).
Glede pasivnejših oblik vedenja in poučevanja za večino ravnanj učitelji ocenjujejo, da
se med obravnavo učne snovi redko dogajajo. Ravnanje dijakov znotraj tega vsebinskega
sklopa, ki je po mnenju učiteljev občasno prisotno pri obravnavi učne snovi, je zapisovanje
le naročenega (M = 3,17; SD = 1,10) ) (v nasprotju z aktivnim delanjem zapiskov). Za dru-
ge oblike ravnanj so ocenili manjšo pogostost (razlago berem iz knjige, učbenika, svojih za-
piskov (M = 1,78; SD = 0,94); dijaki sprašujejo in odgovarjajo samo, če to od njih zahtevam
(jih neposredno izzovem) (M = 2,61; SD = 0,93); med razlago dijaki samo prepisujejo s table
in prosojnic (M = 2,37; SD = 1,09)).
V preglednici 15 so prikazane srednje vrednosti ocen učiteljev po posameznih vsebin-
skih sklopih, ki kažejo stopnjo procesne naravnanosti obravnave učne snovi (vključevanje
kognitivno–konstruktivističnega modela) v subjektivnih pojmovanjih o ravnanju učite-
ljev.
125
podajam, lahko dijaki uporabljajo v praksi (M = 3,86; SD = 0,80); dijake učna snov pritegne
zato, ker je tesno povezana z njihovim poklicnim področjem (M = 3,26; SD = 0,91)), kar po-
meni, da učitelji poklicnih in strokovnih programov v Sloveniji ocenjujejo, da precej pogo-
sto navezujejo pouk na praktično vrednost pridobljenih znanj.
Obe ravnanji, ki se nanašata na uporabo avdio-vizualnih pripomočkov pri pouku
(novo snov ponazarjam z videoposnetki in slikovnimi prikazi (M = 3,44; SD = 0,96); med
razlago uporabljam avdio-vizualna sredstva (M = 3,68; SD = 1,00)), so učitelji ocenili s
povprečno oceno več kot 3, kar kaže na to, da pri obravnavi učne snovi po lastni oceni raz-
meroma pogosto uporabljajo tudi različne avdio-vizualne pripomočke. Zanimivo je, da se
učitelji vendarle niso v tolikšni meri strinjali s postavkami o uporabi učne tehnologije, kot
so se s posameznimi drugimi postavkami v zvezi z obravnavo učne snovi. To lahko razlo-
žimo na dva načina: da je kljub vedno večji dostopnosti in interesu s strani dijakov upo-
raba učne tehnologije še vedno redkejša kot bi si to dijaki želeli, ali na drugi strani, da je v
odgovorih na ostale postavke, vsebovana precejšnja mera socialno zaželenih odgovorov, ki
se na vprašanju glede uporabe IKT ni tako močno izrazila.
Tudi na področju motiviranja dijakov učitelji ocenjujejo, da so pri tem razmeroma ak-
tivni in učno snov pogosto predstavijo na zanimiv način (novo snov obravnavam na zani-
miv način (M = 3,91; SD = 0,62); dijake učna snov pritegne zato, ker jo predstavim na zani-
miv način (M = 3,72; SD = 0,69) ).
Glede pasivnejših oblik vedenja in poučevanja za večino ravnanj učitelji ocenjujejo, da
se med obravnavo učne snovi redko dogajajo. Ravnanje dijakov znotraj tega vsebinskega
sklopa, ki je po mnenju učiteljev občasno prisotno pri obravnavi učne snovi, je zapisovanje
le naročenega (M = 3,17; SD = 1,10) ) (v nasprotju z aktivnim delanjem zapiskov). Za dru-
ge oblike ravnanj so ocenili manjšo pogostost (razlago berem iz knjige, učbenika, svojih za-
piskov (M = 1,78; SD = 0,94); dijaki sprašujejo in odgovarjajo samo, če to od njih zahtevam
(jih neposredno izzovem) (M = 2,61; SD = 0,93); med razlago dijaki samo prepisujejo s table
in prosojnic (M = 2,37; SD = 1,09)).
V preglednici 15 so prikazane srednje vrednosti ocen učiteljev po posameznih vsebin-
skih sklopih, ki kažejo stopnjo procesne naravnanosti obravnave učne snovi (vključevanje
kognitivno–konstruktivističnega modela) v subjektivnih pojmovanjih o ravnanju učite-
ljev.
125
