Page 121 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 121
dejavnik, ki lahko pomembno doprinese k večji naklonjenosti do sodobnejših oblik in
pristopov k vzgoji in izobraževanju.
Zanimiva je tudi analiza pojmovanj o učenju in delu dijakov glede na zunanje značil-
nosti šole, na katere sami učitelji nimajo večjega vpliva. Pri pojmovanjih o učenju in delu
dijakov se glede na pogoje in značilnosti organizacije, v kateri so učitelji zaposleni, lahko
vidimo, da največ vsebinskih sklopov pojasnjujejo postavke: dijaki, ki so v preteklem letu
ponavljali letnik; dijaki, ki se med šolskim letom usposabljajo tudi v delovnih organizaci-
jah in dijaki, ki so se vpisali brez želje po opravljanju poklica. Pri tem vidimo, da manj kot
so učitelji navedli dijakov, ki so v preteklem letu ponavljali letnik, večje so učitelji navajali
strinjanje pri vsebinskih sklopih Dinamični pogled na sposobnosti dijakov, Toleranca do ne-
gotovosti pri svojem delu in Vnašanje praktičnih problemov v poučevanje, medtem ko so se z
vsebinskim sklopom Netoleranca do negotovosti bolj strinjali učitelji, ki so navajali višje de-
leže dijakov, ki so v preteklem letu ponavljali letnik.
Hkrati tudi vidimo, da manj kot so učitelji poročali o dijakih, ki so se na njihovo šolo
vpisali brez želje po opravljanju poklica, bolj so se strinjali z vsebinskimi sklopi Dinamični
pogled na sposobnosti dijakov in Sodelovalno, skupinsko učenje in na drugi strani so se z vse-
binskim sklopom Tradicionalni pogled na učenje in sposobnosti dijakov v večji meri strinjali
učitelji, ki so navajali večji delež dijakov, ki so se na njihovo šolo vpisali brez želje po opra-
vljanju poklica, za katerega se usposabljajo. Vsekakor ostaja ugotovitev, da izrazito sovpa-
dajo tiste značilnosti, ki predstavljajo ovire za aktivno izvajanje učnega procesa, in vsebin-
ski sklopi, ki opredeljujejo tradicionalno pojmovanje o učenju in delu dijakov.
121
pristopov k vzgoji in izobraževanju.
Zanimiva je tudi analiza pojmovanj o učenju in delu dijakov glede na zunanje značil-
nosti šole, na katere sami učitelji nimajo večjega vpliva. Pri pojmovanjih o učenju in delu
dijakov se glede na pogoje in značilnosti organizacije, v kateri so učitelji zaposleni, lahko
vidimo, da največ vsebinskih sklopov pojasnjujejo postavke: dijaki, ki so v preteklem letu
ponavljali letnik; dijaki, ki se med šolskim letom usposabljajo tudi v delovnih organizaci-
jah in dijaki, ki so se vpisali brez želje po opravljanju poklica. Pri tem vidimo, da manj kot
so učitelji navedli dijakov, ki so v preteklem letu ponavljali letnik, večje so učitelji navajali
strinjanje pri vsebinskih sklopih Dinamični pogled na sposobnosti dijakov, Toleranca do ne-
gotovosti pri svojem delu in Vnašanje praktičnih problemov v poučevanje, medtem ko so se z
vsebinskim sklopom Netoleranca do negotovosti bolj strinjali učitelji, ki so navajali višje de-
leže dijakov, ki so v preteklem letu ponavljali letnik.
Hkrati tudi vidimo, da manj kot so učitelji poročali o dijakih, ki so se na njihovo šolo
vpisali brez želje po opravljanju poklica, bolj so se strinjali z vsebinskimi sklopi Dinamični
pogled na sposobnosti dijakov in Sodelovalno, skupinsko učenje in na drugi strani so se z vse-
binskim sklopom Tradicionalni pogled na učenje in sposobnosti dijakov v večji meri strinjali
učitelji, ki so navajali večji delež dijakov, ki so se na njihovo šolo vpisali brez želje po opra-
vljanju poklica, za katerega se usposabljajo. Vsekakor ostaja ugotovitev, da izrazito sovpa-
dajo tiste značilnosti, ki predstavljajo ovire za aktivno izvajanje učnega procesa, in vsebin-
ski sklopi, ki opredeljujejo tradicionalno pojmovanje o učenju in delu dijakov.
121
