Page 105 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 105
Poimenovanje Angleški izraz za pojem Nekateri avtorji, ki izraz uporabljajo
Metafore Metaphors Bullough, Grimmet in McKinnon,
Drakenberg in Leino
Pojmovanja Conceptions Larsson, Glaser, Baird, Fensham,
Gustone, White
Prepričanja, sistem prepričanj Beliefs, belief system Schon, Siegel, Harvey,
Fenstermacher, Langford, Ernest,
Kagan, Hamilton, Barber
Perspektive Perspectives Janessick, Gordon, Tabachnick in
Zeichner, Goodman
Osebno praktično znanje Personal practical knowledge Elbaz, Clandinin, Johnston, Thomas,
Buitnik
Iz preglednice je razvidno, da se je med raziskovalci tega področja v Sloveniji najbolj
uveljavil izraz subjektivne teorije (Batistič Zorec, 2003a, 2003b, 2004; Bečaj, 1994; Maren-
tič Požarnik, 1987, 1990, 1993b, 2000b; Peklaj, 1992, 1993; Polak, 1996, 1997; Razdevšek
Pučko, 1990; Razdevšek Pučko in Polak, 1994; Rutar Leban, 2006), ki jih sestavljajo oseb-
na, subjektivna pojmovanja. Ne glede na to, kateri izraz uporabljamo, velja, da subjektiv-
nih teorij oz. pojmovanj učiteljev ni mogoče obravnavati ločeno od konteksta učne situa-
cije in torej ločeno od učečih se posameznikov (učencev, dijakov …).
S subjektivnimi teorijami in osebnimi pojmovanji je tesno povezan tudi vzgojni slog
učiteljev. V 80. letih prejšnjega stoletja so nekateri raziskovalci preučevali vedenje učencev
in ugotavljali, da je to vedenje odvisno tudi od vzgojnega sloga učitelja, ki se neposredno
povezuje s subjektivnimi teorijami oz. pojmovanji (pregled v: Evertson in Emmer, 1982).
Podobno kot v raziskavah povezav vzgojnega sloga v družini z otrokovim vedenjem se je
tudi pri povezavah med vedenjem učencev in vzgojnim slogom učitelja pokazalo, da so
učitelji tistih učencev, ki so izkazovali večje zanimanje za šolsko delo in več dosegli, upo-
rabljali dosleden in ustrezen nadzor (so na primer uporabljali pohvale, nagrade in tudi
ustrezne kazni in dajali natančna navodila) in so se ustrezno odzivali na potrebe učen-
cev (so učencem na primer razložili pomen reševanja neke naloge, težavnost nalog so pri-
rejali znanju in sposobnostim učencev) (pregled v: Emmer, Evertson in Anderson, 1980).
Namesto izraza vzgojni slog, ki se pomensko povezuje z vzpostavljanjem discipline, lah-
ko uporabimo tudi izraz pedagoški slog, ki lahko vključuje tako vzgojne kot tudi izobra-
ževalne vidike (npr. obvladovanje discipline v razredu, vrsta pristopov k poučevanju …).
105
Metafore Metaphors Bullough, Grimmet in McKinnon,
Drakenberg in Leino
Pojmovanja Conceptions Larsson, Glaser, Baird, Fensham,
Gustone, White
Prepričanja, sistem prepričanj Beliefs, belief system Schon, Siegel, Harvey,
Fenstermacher, Langford, Ernest,
Kagan, Hamilton, Barber
Perspektive Perspectives Janessick, Gordon, Tabachnick in
Zeichner, Goodman
Osebno praktično znanje Personal practical knowledge Elbaz, Clandinin, Johnston, Thomas,
Buitnik
Iz preglednice je razvidno, da se je med raziskovalci tega področja v Sloveniji najbolj
uveljavil izraz subjektivne teorije (Batistič Zorec, 2003a, 2003b, 2004; Bečaj, 1994; Maren-
tič Požarnik, 1987, 1990, 1993b, 2000b; Peklaj, 1992, 1993; Polak, 1996, 1997; Razdevšek
Pučko, 1990; Razdevšek Pučko in Polak, 1994; Rutar Leban, 2006), ki jih sestavljajo oseb-
na, subjektivna pojmovanja. Ne glede na to, kateri izraz uporabljamo, velja, da subjektiv-
nih teorij oz. pojmovanj učiteljev ni mogoče obravnavati ločeno od konteksta učne situa-
cije in torej ločeno od učečih se posameznikov (učencev, dijakov …).
S subjektivnimi teorijami in osebnimi pojmovanji je tesno povezan tudi vzgojni slog
učiteljev. V 80. letih prejšnjega stoletja so nekateri raziskovalci preučevali vedenje učencev
in ugotavljali, da je to vedenje odvisno tudi od vzgojnega sloga učitelja, ki se neposredno
povezuje s subjektivnimi teorijami oz. pojmovanji (pregled v: Evertson in Emmer, 1982).
Podobno kot v raziskavah povezav vzgojnega sloga v družini z otrokovim vedenjem se je
tudi pri povezavah med vedenjem učencev in vzgojnim slogom učitelja pokazalo, da so
učitelji tistih učencev, ki so izkazovali večje zanimanje za šolsko delo in več dosegli, upo-
rabljali dosleden in ustrezen nadzor (so na primer uporabljali pohvale, nagrade in tudi
ustrezne kazni in dajali natančna navodila) in so se ustrezno odzivali na potrebe učen-
cev (so učencem na primer razložili pomen reševanja neke naloge, težavnost nalog so pri-
rejali znanju in sposobnostim učencev) (pregled v: Emmer, Evertson in Anderson, 1980).
Namesto izraza vzgojni slog, ki se pomensko povezuje z vzpostavljanjem discipline, lah-
ko uporabimo tudi izraz pedagoški slog, ki lahko vključuje tako vzgojne kot tudi izobra-
ževalne vidike (npr. obvladovanje discipline v razredu, vrsta pristopov k poučevanju …).
105
