Page 103 - Tina Vršnik Perše (ur.). Strokovni delavci v poklicnem in strokovnem izobraževanju in njihov profesionalni razvoj. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 10.
P. 103
jektivne teorije
in pojmovanja učiteljev
Tina Rutar Leban, Marija Javornik Krečič,
Tina Vršnik Perše
Pri analiziranju učinkovitosti profesionalnega razvoja učiteljev se zaradi posebnosti dela
(komunikacija, raznolikost …) ne moremo zanašati le na zunanje dejavnike ali demograf-
ske kazalnike, saj nanjo nekoliko vpliva tudi posameznikov (učiteljev subjektivni) pogled
na celoten kontekst vzgojno izobraževalnega procesa.
Subjektivne teorije so eden izmed izrazov, ki se uporabljajo za poimenovanje posame-
znikovih osebnih pojmovanj oziroma razumevanj nekega pojava. Nastanejo kot posledi-
ca človekove težnje po osmišljanju okolja in posamezniku omogočajo boljšo orientacijo v
okoliščinah, povezanih s konkretnim pojavom (Musek, 1993; Marentič Požarnik, 2000b).
Subjektivne teorije kot osebne konstrukte fizičnega in duševnega sveta človek oblikuje v
zvezi z najrazličnejšimi področji miselne ali fizične dejavnosti in tako predstavljajo posa-
meznikov odnos do vsega, kar ga obkroža oziroma v kar je vpleten (Polak, 1996).
Izrazi, ki jih kot sopomenke izrazu subjektivne teorije še srečamo v strokovni litera-
turi, so: implicitne teorije, osebne teorije, osebna pojmovanja, sistem prepričanj, subjek-
tivne perspektive, etnoteorije itn. (npr. Clandinin, 1986; Clark in Lampert, 1986; Good-
man, 1988; Hargreaves, 1992; Harkness in Super, 1996; Kelchtermans, 1993; Musek, 1993;
Yaxley, 1991; Zeichner, 1993).
Dosedanje raziskovanje subjektivnih teorij o človeku se pretežno veže na preučevanje
subjektivnih teorij o sebi, o zaznavanju in razumevanju osebnosti drugih, o medosebnih
odnosih ter o posameznikovem delovnem procesu.
Na področju evalviranja vzgojno-učnega procesa avtorji preučujejo predvsem subjek-
tivne teorije učiteljev o njihovem delu, o pedagoškem odnosu z otroki ter lastni vlogi v pe-
dagoškem procesu. Rezultati novejših raziskav kažejo, da je izvajanje dejavnosti v pedago-
ški praksi celo bolj kot s formalnim kurikulom povezano z izkušnjami in izobraževanjem
103
in pojmovanja učiteljev
Tina Rutar Leban, Marija Javornik Krečič,
Tina Vršnik Perše
Pri analiziranju učinkovitosti profesionalnega razvoja učiteljev se zaradi posebnosti dela
(komunikacija, raznolikost …) ne moremo zanašati le na zunanje dejavnike ali demograf-
ske kazalnike, saj nanjo nekoliko vpliva tudi posameznikov (učiteljev subjektivni) pogled
na celoten kontekst vzgojno izobraževalnega procesa.
Subjektivne teorije so eden izmed izrazov, ki se uporabljajo za poimenovanje posame-
znikovih osebnih pojmovanj oziroma razumevanj nekega pojava. Nastanejo kot posledi-
ca človekove težnje po osmišljanju okolja in posamezniku omogočajo boljšo orientacijo v
okoliščinah, povezanih s konkretnim pojavom (Musek, 1993; Marentič Požarnik, 2000b).
Subjektivne teorije kot osebne konstrukte fizičnega in duševnega sveta človek oblikuje v
zvezi z najrazličnejšimi področji miselne ali fizične dejavnosti in tako predstavljajo posa-
meznikov odnos do vsega, kar ga obkroža oziroma v kar je vpleten (Polak, 1996).
Izrazi, ki jih kot sopomenke izrazu subjektivne teorije še srečamo v strokovni litera-
turi, so: implicitne teorije, osebne teorije, osebna pojmovanja, sistem prepričanj, subjek-
tivne perspektive, etnoteorije itn. (npr. Clandinin, 1986; Clark in Lampert, 1986; Good-
man, 1988; Hargreaves, 1992; Harkness in Super, 1996; Kelchtermans, 1993; Musek, 1993;
Yaxley, 1991; Zeichner, 1993).
Dosedanje raziskovanje subjektivnih teorij o človeku se pretežno veže na preučevanje
subjektivnih teorij o sebi, o zaznavanju in razumevanju osebnosti drugih, o medosebnih
odnosih ter o posameznikovem delovnem procesu.
Na področju evalviranja vzgojno-učnega procesa avtorji preučujejo predvsem subjek-
tivne teorije učiteljev o njihovem delu, o pedagoškem odnosu z otroki ter lastni vlogi v pe-
dagoškem procesu. Rezultati novejših raziskav kažejo, da je izvajanje dejavnosti v pedago-
ški praksi celo bolj kot s formalnim kurikulom povezano z izkušnjami in izobraževanjem
103
