Page 22 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 22
ave, ki potekajo v okviru IEA, kot tudi za Piso, ki poteka v okviru OECD). Državljan-
ska vzgoja je edino drugo področje, ki mu je namenjen tak interes. Ta izjemen položaj je
dodaten pričevalec o naraščajočem pomenu državljanske vzgoje v sodobnem, globalizira-
nem svetu, kjer ima posamezna država vse manjši vpliv. Povezava med državo in državljani
peša tudi zato, ker se posamezniki umikajo v zasebnost in se vse manj vključujejo v javno
življenje, posamezne države pa so vse bolj vpete v mednarodne povezave in zaradi globalne
soodvisnosti same lahko vse manj vplivajo na procese, v katere so vpete. Procesi, ki moč-
no vplivajo na življenje ljudi, a imajo nanje posamezne države zelo omejen vpliv, so najbolj
izraziti na področjih ekonomije, varstva okolja, migracij, kriminalitete, vse zahodne drža-
ve pa povezujejo tudi nekateri negativni trendi, ki zadevajo demokratično življenje: niz-
ka udeležba na volitvah, vse manjše zanimanje za udejstvovanje v javnem in političnem
življenju oz. za »konvencionalno politično participacijo« (Kerr, Sturman, Schulz in Bur-
ge, 2010: 16) ter pomanjkanje zaupanja v demokratične inštitucije.
Tudi tukaj je raziskava ICCS 2009 igrala inovativno vlogo z uvedbo t.i. »region-
alnih modulov« v Aziji, Evropi in Latinski Ameriki, ki naj bi pomembno prispevali k
»reševanju specifičnih regionalnih vprašanj na področju državljanske vzgoje« ter »za-
gotovili podatke, ki bodo dopolnjevali podatke, zbrane v okviru glavnega dela raziskave«
(Wagemaker, 2008: 5).
Če se globalni ekonomski tekmi med državami pridružuje tekma v izobraževalnih
dosežkih, je zaradi globalne razsežnosti državljanstva potreben tudi globalni pogled na
državljansko vzgojo. Zato mednarodno primerjalni pogled na državljansko vzgojo vsebin-
sko ustrezno odgovarja globalnim vplivom in globalni razsežnosti državljanske vzgoje v
sodobnem svetu. Sodelovanje Slovenije v raziskavi pa priča o pripravljenosti izobraževal-
nega sistema soočiti se z globalnimi izzivi na tem področju.
Pričujoče nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraže-
vanja ICCS 200912 prinaša predstavitev osnovnih rezultatov slovenskih učencev, učiteljev
in ravnateljev ter izbor rezultatov mednarodne raziskave ICCS 2009. Prvo poglavje naci-
onalnega poročila prinaša predstavitev širšega konteksta preučevanja državljanske vzgoje
12 Podobno kot ostala nacionalna poročila Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009
tudi slovensko nacionalno poročilo sledi strukturi mednarodnega poročila raziskave ICCS 2009. Na spletu sta v
angleščini dostopni še angleško in irsko nacionalno poročilo: https://www.gov.uk/government/uploads/system/
uploads/attachment_data/file/181802/DFE-RR060.pdf (angleško nacionalno poročilo) ter http://www.erc.ie/do-
cuments/iccs_national_report.pdf (irsko nacionalno poročilo). Celoten seznam objavljenih nacionalnih poročil
raziskave ICCS 2009 je dostopen na spletni strani Mednarodne organizacije IEA (http://www.iea.nl/national_re-
ports.html).
22
ska vzgoja je edino drugo področje, ki mu je namenjen tak interes. Ta izjemen položaj je
dodaten pričevalec o naraščajočem pomenu državljanske vzgoje v sodobnem, globalizira-
nem svetu, kjer ima posamezna država vse manjši vpliv. Povezava med državo in državljani
peša tudi zato, ker se posamezniki umikajo v zasebnost in se vse manj vključujejo v javno
življenje, posamezne države pa so vse bolj vpete v mednarodne povezave in zaradi globalne
soodvisnosti same lahko vse manj vplivajo na procese, v katere so vpete. Procesi, ki moč-
no vplivajo na življenje ljudi, a imajo nanje posamezne države zelo omejen vpliv, so najbolj
izraziti na področjih ekonomije, varstva okolja, migracij, kriminalitete, vse zahodne drža-
ve pa povezujejo tudi nekateri negativni trendi, ki zadevajo demokratično življenje: niz-
ka udeležba na volitvah, vse manjše zanimanje za udejstvovanje v javnem in političnem
življenju oz. za »konvencionalno politično participacijo« (Kerr, Sturman, Schulz in Bur-
ge, 2010: 16) ter pomanjkanje zaupanja v demokratične inštitucije.
Tudi tukaj je raziskava ICCS 2009 igrala inovativno vlogo z uvedbo t.i. »region-
alnih modulov« v Aziji, Evropi in Latinski Ameriki, ki naj bi pomembno prispevali k
»reševanju specifičnih regionalnih vprašanj na področju državljanske vzgoje« ter »za-
gotovili podatke, ki bodo dopolnjevali podatke, zbrane v okviru glavnega dela raziskave«
(Wagemaker, 2008: 5).
Če se globalni ekonomski tekmi med državami pridružuje tekma v izobraževalnih
dosežkih, je zaradi globalne razsežnosti državljanstva potreben tudi globalni pogled na
državljansko vzgojo. Zato mednarodno primerjalni pogled na državljansko vzgojo vsebin-
sko ustrezno odgovarja globalnim vplivom in globalni razsežnosti državljanske vzgoje v
sodobnem svetu. Sodelovanje Slovenije v raziskavi pa priča o pripravljenosti izobraževal-
nega sistema soočiti se z globalnimi izzivi na tem področju.
Pričujoče nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraže-
vanja ICCS 200912 prinaša predstavitev osnovnih rezultatov slovenskih učencev, učiteljev
in ravnateljev ter izbor rezultatov mednarodne raziskave ICCS 2009. Prvo poglavje naci-
onalnega poročila prinaša predstavitev širšega konteksta preučevanja državljanske vzgoje
12 Podobno kot ostala nacionalna poročila Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009
tudi slovensko nacionalno poročilo sledi strukturi mednarodnega poročila raziskave ICCS 2009. Na spletu sta v
angleščini dostopni še angleško in irsko nacionalno poročilo: https://www.gov.uk/government/uploads/system/
uploads/attachment_data/file/181802/DFE-RR060.pdf (angleško nacionalno poročilo) ter http://www.erc.ie/do-
cuments/iccs_national_report.pdf (irsko nacionalno poročilo). Celoten seznam objavljenih nacionalnih poročil
raziskave ICCS 2009 je dostopen na spletni strani Mednarodne organizacije IEA (http://www.iea.nl/national_re-
ports.html).
22
