Page 21 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 21
ope o izobraževanju za demokratično državljanstvo in izobraževanju za človekove pra-
vice ter obrazložitveni memorandum.7
O vse večjem pomenu državljanske vzgoje priča tudi dejstvo, da je Evropska komisija
državljanske kompetence uvrstila na seznam ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja,8
kar potrjujejo tudi ugotovitve dveh zaporednih primerjalnih študij omrežja Eurydice, ki
je v letih 2005 in 2011 izvedlo primerjalno analizo politik, kurikulov in praks poučevanja
širšega vsebinskega področja državljanske vzgoje v Evropi.9
Tudi v Sloveniji je bila v zadnjem desetletju državljanska vzgoja deležna posebne po-
zornosti. Sodelovala je pri dejavnostih Sveta Evrope v okviru projekta »Izobraževanje za
demokratično državljanstvo« ter iniciativah ostalih medvladnih organizacij, npr. UNE-
SCA, organizirani so bili številni seminarji za učitelje, preveden in prirejen je bil zajeten
sveženj gradiv. Hkrati so bile opravljene tudi številne raziskave, ki so vsebinsko področje
državljanske vzgoje analizirale iz različnih teoretičnih perspektiv. O pomenu vsebinskega
področja državljanske vzgoje priča tudi to, da se je dvakrat spremenilo ime šolskega pred-
meta, v katerem je državljanska vzgoja najbolj zastopana: predmet »državljanska vzgoja
in etika« je po dveh zaporednih modifikacijah postal »domovinska in državljanska kul-
tura in etika«.10
Raziskavo ICCS 2009 pa zaznamuje še drug splošen kontekst, in sicer za drugo polo-
vico dvajsetega stoletja značilna okrepitev mednarodnih primerjalnih raziskav. Merjenje
dosežkov v izobraževanju in oblikovanje lestvic z mednarodnimi primerjavami dosežkov
različnih držav je povezano z zavzemanjem za dvigovanje »standardov« (rising standards)
v izobraževanju, pa tudi s težnjo po oblikovanju izobraževalnih politik, ki temeljijo na
podatkih (evidence-based politics).11 Mednarodne primerjave se osredotočajo predvsem na
matematiko in naravoslovje ter na tako imenovano bralno pismenost (to velja tako za raz-
mreženja, pri implementaciji inštrumentov in gradiv, ki so bila razvita v okviru projekta »Izobraževanje za demokra-
tično državljanstvo«, ter sprejemu Evropske listine o izobraževanju za demokratično državljanstvo in učenju člove-
kovih pravic.
7 Slovenski prevod listine je dostopen na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport http://www.mizks.
gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/Aktualno/Charter_slo_PEI.pdf.
8 Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje: Evropski referenčni okvir je dostopen na spletni strani http://ec.europa.
eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf
9 Slovenski prevod primerjalne študije omrežja Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi je dostopen na spletni strani http://
eacea.ec.europa.eu/education/eurydice./documents/thematic_reports/139SL.pdf
10 Za podrobnejšo predstavitev analize sprememb ciljev in vsebin ter konceptualne zasnove učnega načrta za
državljansko vzgojo v osnovni šoli glej Šimenc (2012).
11 Več o teh procesih v Biesta 2010.
21
vice ter obrazložitveni memorandum.7
O vse večjem pomenu državljanske vzgoje priča tudi dejstvo, da je Evropska komisija
državljanske kompetence uvrstila na seznam ključnih kompetenc vseživljenjskega učenja,8
kar potrjujejo tudi ugotovitve dveh zaporednih primerjalnih študij omrežja Eurydice, ki
je v letih 2005 in 2011 izvedlo primerjalno analizo politik, kurikulov in praks poučevanja
širšega vsebinskega področja državljanske vzgoje v Evropi.9
Tudi v Sloveniji je bila v zadnjem desetletju državljanska vzgoja deležna posebne po-
zornosti. Sodelovala je pri dejavnostih Sveta Evrope v okviru projekta »Izobraževanje za
demokratično državljanstvo« ter iniciativah ostalih medvladnih organizacij, npr. UNE-
SCA, organizirani so bili številni seminarji za učitelje, preveden in prirejen je bil zajeten
sveženj gradiv. Hkrati so bile opravljene tudi številne raziskave, ki so vsebinsko področje
državljanske vzgoje analizirale iz različnih teoretičnih perspektiv. O pomenu vsebinskega
področja državljanske vzgoje priča tudi to, da se je dvakrat spremenilo ime šolskega pred-
meta, v katerem je državljanska vzgoja najbolj zastopana: predmet »državljanska vzgoja
in etika« je po dveh zaporednih modifikacijah postal »domovinska in državljanska kul-
tura in etika«.10
Raziskavo ICCS 2009 pa zaznamuje še drug splošen kontekst, in sicer za drugo polo-
vico dvajsetega stoletja značilna okrepitev mednarodnih primerjalnih raziskav. Merjenje
dosežkov v izobraževanju in oblikovanje lestvic z mednarodnimi primerjavami dosežkov
različnih držav je povezano z zavzemanjem za dvigovanje »standardov« (rising standards)
v izobraževanju, pa tudi s težnjo po oblikovanju izobraževalnih politik, ki temeljijo na
podatkih (evidence-based politics).11 Mednarodne primerjave se osredotočajo predvsem na
matematiko in naravoslovje ter na tako imenovano bralno pismenost (to velja tako za raz-
mreženja, pri implementaciji inštrumentov in gradiv, ki so bila razvita v okviru projekta »Izobraževanje za demokra-
tično državljanstvo«, ter sprejemu Evropske listine o izobraževanju za demokratično državljanstvo in učenju člove-
kovih pravic.
7 Slovenski prevod listine je dostopen na spletni strani Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport http://www.mizks.
gov.si/fileadmin/mizks.gov.si/pageuploads/Aktualno/Charter_slo_PEI.pdf.
8 Ključne kompetence za vseživljenjsko učenje: Evropski referenčni okvir je dostopen na spletni strani http://ec.europa.
eu/dgs/education_culture/publ/pdf/ll-learning/keycomp_sl.pdf
9 Slovenski prevod primerjalne študije omrežja Eurydice Državljanska vzgoja v Evropi je dostopen na spletni strani http://
eacea.ec.europa.eu/education/eurydice./documents/thematic_reports/139SL.pdf
10 Za podrobnejšo predstavitev analize sprememb ciljev in vsebin ter konceptualne zasnove učnega načrta za
državljansko vzgojo v osnovni šoli glej Šimenc (2012).
11 Več o teh procesih v Biesta 2010.
21
