Page 26 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 26
a) splošen pristop do državljanske vzgoje in/ali vsebinska struktura in pre-
nos programa;
b) prakse poučevanja, kot so tiste, ki spodbujajo višje ravni mišljenja in
analize v odnosu do državljanstva;
c) vidiki organizacije šole, vključno z možnostjo, da učenci prispevajo k re-
ševanju konfliktov, sodelujejo v vodstvenih procesih in so vključeni v pro-
ces odločanja?
6) Kateri vidiki osebnega in družbenega ozadja učencev, kot so spol, socialno-
-ekonomsko in jezikovno ozadje, so povezani z znanjem učenca o državljanski
vzgoji in njegovim odnosom do nje? (Schulz idr. 2010: 23–24)
Raziskava ICCS 2009 izhaja iz tako opredeljenih raziskovalnih vprašanj, vendar so
navedena vprašanja samo vrh ledene gore; raziskovalna vprašanja namreč temeljijo na zelo
temeljiti in dobro artikulirani konceptualni zasnovi, ki vprašanja osmišlja in nudi kon-
tekst za njihovo interpretacijo.
Konceptualna zasnova raziskave
Državljanska vzgoja ni šolski predmet, podoben na primer matematiki, fiziki ali kemiji,
izhajajočih iz znanosti z enotno paradigmo, ki je v različnih državah le z relativno majh-
nimi spremembami transponirana v šolski predmet in njegov učni načrt. Državljanska
vzgoja v ozadju nima enotne znanosti, čeprav tam najdemo številne discipline, na primer
politično filozofijo, politologijo, sociologijo, etiko. Poleg tega je državljanska vzgoja v po-
samezni državi tesno povezana z njenim zgodovinskim razvojem in samorazumevanjem,
tako da poenotenje ciljev in vsebin na mednarodni ravni ni ne verjetno ne zaželeno. Prav
tako pa velja, da državljanska vzgoja, za razliko od standardnih šolskih predmetov, ne te-
melji pretežno na šolskem pouku in obveznih predmetih, temveč jo v vseh državah razu-
mejo bistveno širše, tako da so šola in z njo povezani procesi le eden od mreže dejavnikov
državljanske vzgoje. Dodati je treba, da vsi šolski sistemi ne vsebujejo predmeta, ki bi bil
neposredno povezan z državljansko vzgojo. Od 38 v raziskavi sodelujočih šolskih sistemov
jih 18 ne vsebuje državljanske vzgoje kot obveznega šolskega predmeta, 2 sistema vsebuje-
ta državljansko vzgojo kot obvezni predmet v nekaterih smereh nižje srednje šole, kamor
se umešča osmi razred slovenske osnovne šole v mednarodnih opredelitvah, 18 sistemov
pa pozna šolski predmet, ki je neposredno povezan z državljansko vzgojo. 32 od 38 sode-
lujočih držav poroča, da je državljanska vzgoja vključena (tudi) v več šolskih predmetov.
26
nos programa;
b) prakse poučevanja, kot so tiste, ki spodbujajo višje ravni mišljenja in
analize v odnosu do državljanstva;
c) vidiki organizacije šole, vključno z možnostjo, da učenci prispevajo k re-
ševanju konfliktov, sodelujejo v vodstvenih procesih in so vključeni v pro-
ces odločanja?
6) Kateri vidiki osebnega in družbenega ozadja učencev, kot so spol, socialno-
-ekonomsko in jezikovno ozadje, so povezani z znanjem učenca o državljanski
vzgoji in njegovim odnosom do nje? (Schulz idr. 2010: 23–24)
Raziskava ICCS 2009 izhaja iz tako opredeljenih raziskovalnih vprašanj, vendar so
navedena vprašanja samo vrh ledene gore; raziskovalna vprašanja namreč temeljijo na zelo
temeljiti in dobro artikulirani konceptualni zasnovi, ki vprašanja osmišlja in nudi kon-
tekst za njihovo interpretacijo.
Konceptualna zasnova raziskave
Državljanska vzgoja ni šolski predmet, podoben na primer matematiki, fiziki ali kemiji,
izhajajočih iz znanosti z enotno paradigmo, ki je v različnih državah le z relativno majh-
nimi spremembami transponirana v šolski predmet in njegov učni načrt. Državljanska
vzgoja v ozadju nima enotne znanosti, čeprav tam najdemo številne discipline, na primer
politično filozofijo, politologijo, sociologijo, etiko. Poleg tega je državljanska vzgoja v po-
samezni državi tesno povezana z njenim zgodovinskim razvojem in samorazumevanjem,
tako da poenotenje ciljev in vsebin na mednarodni ravni ni ne verjetno ne zaželeno. Prav
tako pa velja, da državljanska vzgoja, za razliko od standardnih šolskih predmetov, ne te-
melji pretežno na šolskem pouku in obveznih predmetih, temveč jo v vseh državah razu-
mejo bistveno širše, tako da so šola in z njo povezani procesi le eden od mreže dejavnikov
državljanske vzgoje. Dodati je treba, da vsi šolski sistemi ne vsebujejo predmeta, ki bi bil
neposredno povezan z državljansko vzgojo. Od 38 v raziskavi sodelujočih šolskih sistemov
jih 18 ne vsebuje državljanske vzgoje kot obveznega šolskega predmeta, 2 sistema vsebuje-
ta državljansko vzgojo kot obvezni predmet v nekaterih smereh nižje srednje šole, kamor
se umešča osmi razred slovenske osnovne šole v mednarodnih opredelitvah, 18 sistemov
pa pozna šolski predmet, ki je neposredno povezan z državljansko vzgojo. 32 od 38 sode-
lujočih držav poroča, da je državljanska vzgoja vključena (tudi) v več šolskih predmetov.
26
