Page 27 - Šimenc, Marjan, Sardoč, Mitja, Mlekuž, Ana. Državljanska vzgoja v Sloveniji. Nacionalno poročilo Mednarodne raziskave državljanske vzgoje in izobraževanja ICCS 2009. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2015. Digitalna knjižnica, Documenta 9
P. 27
držav poroča, da ima državljanska vzgoja tudi status kroskurikularne dejavnosti. (Sc-
hulz idr. 2010: 47)
Vendar pa mora mednarodna primerjalna raziskava državljanske vzgoje temeljiti na
izhodiščih, ki so skupna in sprejemljiva za vse države, ki se raziskave udeležijo. Ta izho-
dišča so nato bistveno vodilo pri sestavi vprašalnikov, na katerih temelji empirični zajem
podatkov. Poleg tega izhodišča nudijo pomembno informacijo različnim uporabnikom
raziskave o tem, kakšno je stanje raziskav na tem področju in kakšno soglasje o skupnih
okvirih državljanske vzgoje se lahko oblikuje med raznoliko skupino držav, ki v raziska-
vi sodelujejo.
Nekatere značilnosti raziskave državljanske vzgoje v letu 2009 se pokažejo, če razi-
skavo primerjamo z raziskavo CIVED, ki je potekala v letu 1999. Raziskava državljan-
ske vzgoje iz leta 2009 je izhodišča zastavila širše in podrobnejše kot raziskava leta 1999.
Raziskava v letu 1999 je bila sicer dvofazna (Torney-Purta, Lehman, Oswald in Schulz,
2001). V prvi fazi so posamezne države poročale o teoretski refleksiji o državljanski vzgo-
ji in konkretnem položaju državljanske vzgoje v obravnavanem šolskem sistemu. Na osno-
vi tako zbranih študijev primera je bil oblikovan splošen model raziskave, ki je imel obli-
ko osmerokotnika. V njegovo središče je bil postavljen učenec, ki ga obkrožajo trije sloji
vplivov. Prvi krog vplivov vključuje 5 dejavnikov: družino, šolo, vrstnike, neformalne in
formalne organizacije. Drugi krog je javni diskurz o ciljih in vrednotah. Tretji krog je 8
stranic osmerokotnika: politični/pravni procesi, ekonomski procesi, izobraževalni in me-
dijski procesi, heroji, simboli in naracije v nacionalni skupnosti, mednarodni položaj drža-
ve, vrednote, povezane z družbeno participacijo, religiozne vrednote, družbeno-ekonom-
ska stratifikacija in struktura priložnosti (Torney-Purta idr. 2003: 19).
Namesto jasno definiranega učnega načrta predmeta, ki bi lahko služil za izhodišče
pri raziskavi znotraj posamezne države, se je na osnovi študij primerov, ki so bile opravlje-
ne v vseh sodelujočih državah, v prvi fazi izoblikovalo skupno jedro tematik. Te so bile
artikulirane v tri tematske sklope oziroma domene: prvi sklop je bil demokracija, drugi
nacionalna identiteta, regionalni in mednarodni odnosi, tretji družbena kohezivnost in
raznolikost. Na oblikovanje instrumentov za zajem podatkov je vplivala še določitev pe-
tih tipov vprašanj, ki se nanašajo na različne vidike državljanske vzgoje: poznavanje vsebi-
ne, spretnosti interpretacije, razumevanje konceptov, odnose oziroma stališča ter pričako-
vano politično udejstvovanje.
Raziskava v letu 2009 pa je izhajala iz še širše postavljene teoretske zasnove. Ta je bila
strukturno razčlenjena na tri razsežnosti: vsebinsko, afektivno-dejavnostno in kognitivno
27
hulz idr. 2010: 47)
Vendar pa mora mednarodna primerjalna raziskava državljanske vzgoje temeljiti na
izhodiščih, ki so skupna in sprejemljiva za vse države, ki se raziskave udeležijo. Ta izho-
dišča so nato bistveno vodilo pri sestavi vprašalnikov, na katerih temelji empirični zajem
podatkov. Poleg tega izhodišča nudijo pomembno informacijo različnim uporabnikom
raziskave o tem, kakšno je stanje raziskav na tem področju in kakšno soglasje o skupnih
okvirih državljanske vzgoje se lahko oblikuje med raznoliko skupino držav, ki v raziska-
vi sodelujejo.
Nekatere značilnosti raziskave državljanske vzgoje v letu 2009 se pokažejo, če razi-
skavo primerjamo z raziskavo CIVED, ki je potekala v letu 1999. Raziskava državljan-
ske vzgoje iz leta 2009 je izhodišča zastavila širše in podrobnejše kot raziskava leta 1999.
Raziskava v letu 1999 je bila sicer dvofazna (Torney-Purta, Lehman, Oswald in Schulz,
2001). V prvi fazi so posamezne države poročale o teoretski refleksiji o državljanski vzgo-
ji in konkretnem položaju državljanske vzgoje v obravnavanem šolskem sistemu. Na osno-
vi tako zbranih študijev primera je bil oblikovan splošen model raziskave, ki je imel obli-
ko osmerokotnika. V njegovo središče je bil postavljen učenec, ki ga obkrožajo trije sloji
vplivov. Prvi krog vplivov vključuje 5 dejavnikov: družino, šolo, vrstnike, neformalne in
formalne organizacije. Drugi krog je javni diskurz o ciljih in vrednotah. Tretji krog je 8
stranic osmerokotnika: politični/pravni procesi, ekonomski procesi, izobraževalni in me-
dijski procesi, heroji, simboli in naracije v nacionalni skupnosti, mednarodni položaj drža-
ve, vrednote, povezane z družbeno participacijo, religiozne vrednote, družbeno-ekonom-
ska stratifikacija in struktura priložnosti (Torney-Purta idr. 2003: 19).
Namesto jasno definiranega učnega načrta predmeta, ki bi lahko služil za izhodišče
pri raziskavi znotraj posamezne države, se je na osnovi študij primerov, ki so bile opravlje-
ne v vseh sodelujočih državah, v prvi fazi izoblikovalo skupno jedro tematik. Te so bile
artikulirane v tri tematske sklope oziroma domene: prvi sklop je bil demokracija, drugi
nacionalna identiteta, regionalni in mednarodni odnosi, tretji družbena kohezivnost in
raznolikost. Na oblikovanje instrumentov za zajem podatkov je vplivala še določitev pe-
tih tipov vprašanj, ki se nanašajo na različne vidike državljanske vzgoje: poznavanje vsebi-
ne, spretnosti interpretacije, razumevanje konceptov, odnose oziroma stališča ter pričako-
vano politično udejstvovanje.
Raziskava v letu 2009 pa je izhajala iz še širše postavljene teoretske zasnove. Ta je bila
strukturno razčlenjena na tri razsežnosti: vsebinsko, afektivno-dejavnostno in kognitivno
27
