Page 127 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

koncept države v ljudski republiki 127
modernosti, temveč se dogaja pod njenim praporom. Tako moderni ki­
tajski teoretiki nikoli niso zagovarjali vrnitve v pred-moderno obdobje.
Tudi današnji akademiki v globalizaciji ne vidijo več zmage ali prevlade
evrocentrične modernosti, temveč prej izziv za njeno historizacijo (Dir­
lik 2001, 17) v smislu usklajevanja tradicije s sedanjostjo, v kateri imata
prosto tako modernizacija, kot tudi globalizacija.

Konfucianizem pod krinko komunistične ideologije

Ortodoksno komunistična vlada je že kmalu po ustanovitvi L. R. Kitaj­
ske pričela iskati pot usklajevanja tradicionalnih vrednot s socialistično
ideologijo. Pri tem se je opirala predvsem na splošno razširjen kitajski čut
pripadnosti k lastni skupnosti. Najvišja oblika te skupnosti naj bi seve­
da bila država, katere vseobsežna prisotnost je v najradikalnejših obdo­
bjih »permanentne revolucije« pronicala vse do temeljnih plasti kitaj­
ske družbe. To je seveda večkrat privedlo do izredno represivnih oblik
»uresničevanja« komunističnega ideala o premostitvi vseh meja med
osebno in politično sfero. Družina kot temeljna celica družbe je v teh
razgibanih desetletjih igrala različne vloge, vselej pač glede na potrebe
trenutne politične linije. Včasih je bila trdna, konfucijansko (seveda pod
krinko socialistične morale) urejena družina opevana kot temelj močne
socialistične države, drugič posebej v času t. i. »velike proletarske kul­
turne revolucije« (Zichan jieji wenhua da geming 資產階級文化大革
命), pa naj bi jo bilo zopet potrebno iztrebiti kot nosilko »fevdalistič­
nih« in zatiralskih hierarhij, ter s tem napraviti prostor komunističnim
strukturam nove družbe in njenega novega človeka.

Tudi gospodarska politika L. R. Kitajske je bila pod Mao Zedon­
gom vselej podrejena temu cilju. Spremembe v gospodarskem ustroju dr­
žave naj bi Kitajsko privedle do komunistične družbe. Te spremembe so
temeljile na različnih ideologijah, ki so se izoblikovale v procesu frakcij­
skih bojev med ortodoksno in pragmatično usmerjenimi predstavniki
vladajoče komunistične birokracije.

Čeprav so vsi pripadniki birokratske oligarhije seveda uživali takšne
materialne in politične privilegije, o katerih navadno ljudstvo še sanja­
ti ni moglo, pa je morda temeljna razlika med predstavniki levega, radi­
kalnejšega in desnega, zmernejšega krila znotraj komunistične stranke v
tem, da so prvi precej manj upoštevali stvarne ekonomske analize in da
so poskušali vztrajati pri revolucionarnih ciljih, ki naj bi Kitajsko pri­
vedli v družbo, kjer ni socialnih razlik, materialne bede, a tudi ne pri­
tiskov potrošništva in racionalizirane storilnosti, kakršni so značilni za