Page 129 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27

koncept države v ljudski republiki 129
povsod prisotna. Težnja k oblikovanju klasične, »nuklearne« meščan­
ske družine, ki predstavlja sociološko osnovo industrializirane družbe,
se na kitajskem podeželju le trudoma in zelo počasi uveljavlja. Zato tega
modela družine kljub vse bolj množični propagandi vladnih krogov vsaj
zaenkrat še ne moremo prištevati med družbeno relevante dejavnike ki­
tajske stvarnosti. Še slabše pa kaže za splošno uveljavitev zavesti o indivi­
dualnosti posameznika. Pojem individuuma je zlasti med mestno mladi­
no in sodobnimi izobraženci sicer zelo v modi, vendar pa za njegov real­
ni nastanek in obstoj manjkajo skoraj vsi družbeni, psihološki, politični
in celo gospodarski pogoji. Zato imajo celo tisti »moderni« Kitajci, ki
naj bi bili nosilci družbenega razvoja v zahodnem smislu in ki najbolj go­
reče hrepene po dopustitvi svobode in možnosti pobude posameznika,
največkrat zelo malo konkretnih predstav o dejanski vsebini svojih želja.

Za temi abstraktnimi vrednotami torej največkrat zaman iščemo
izdelane politične teorije. Za pragmatične Kitajce pomenita ta pojma,
kot rečeno, simboličen izraz nezadovoljstva s pritiskom nekaterih tra­
dicionalnih prvin, ki se skrivajo pod masko »komunistične« ideologi­
je in njene terminologije. Te prvine so bistvene za nemoteno delovanje
kitajske družbe in jih je zato mogoče opazovati na vseh področjih vsak­
danjega življenja. Najjasnejši izraz pa seveda najdejo v metodah delova­
nja same vlade, ne glede na to, kakšno dejansko politiko ta ravno zasto­
pa. Zato so najpomembnejše zahteve vseh opozicijskih gibanj novodob­
ne Kitajske ostale v bistvu enake, čeprav so bile naperjene proti zelo raz­
ličnim političnim usmeritvam.

Ideje svobode in demokracije, zaradi katerih je bilo na trgu Nebe­
škega miru zverinsko umorjenih na tisoče mladih in nedolžnih življenj,
so, kot rečeno, ogromni večini kitajskega naroda še vedno popolnoma
tuje. Istovetenje lastne osebnosti s širšo skupnostjo, ki tvori temelj in po­
glavitni cilj kitajske socializacije, so oblastniki seveda vselej znali obrni­
ti v svojo korist. Zato se država vendar ne kot skupek abstraktnih inšti­
tucij, ampak v osebi soseda Zhanga, ki je slučajno partijski sekretar tvo­
je delovne enote, ali pa v osebi tetke Lin, ki je kader za družinska vpra­
šanja v tvoji ulici lahko vmeša tudi v najbolj osebna in najintimnejša po­
dročja življenja vsakega posameznika. Tovrstna socialna kontrola, v ka­
teri mnogi vidijo predvsem zunanji izraz diktature komunističnega dr­
žavnega aparata, v svojem bistvu izhaja iz veliko bolj globokih korenin
kitajske družbe. Vseobsegajoči nadzor posameznikov predstavlja enega
od tradicionalnih temeljev omenjenega organsko univerzalističnega sis­
tema, drugo, iz konfucijansko-legalističnega despotizma porojeno, plat