Page 115 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 115
daoistični pogled na državost in daoistična negacija države 115
ostaja pri njem omejen na čisto subjektivno, apolitično raven. Ta raven
izhaja iz nediferenciranosti njegovih trditev, s čimer popolnoma negi
ra obstoj problematike danih pogojev oblasti in pokoravanja ter z njimi
povezanih socialnih razlik. Tako v njegovi filozofiji na primer beremo:
無為為之之謂天.
Delovanje z ne-delovanjem je to, kar imenujemo narava. (Zhuangzi 2014, Waipi
an, Tiandi, 2)
Zato se mu često očita izrecen nihilizem in značilna lastnost vlada
jočega sloja, namreč dekadenca. Marksistični znanstvenik Hou Wailu,
na primer, takole povzema njegov nauk:
這種思想表面上是被者超政治的外衣, 實際上有利於設落
貴族去維護正在動搖的社會秩序, 否定新生的事務, 因而
是反動的.
Takšna miselnost se sicer skriva za krinko preseganja politike, vendar v svojem bistvu
vselej služi interesom vladajočega sloja, saj ohranja in brani stabilnost družbene ure
ditve ter negira vsakršno spreminjanje obstoječih razmer. Zato je ta miselnost v bistvu
reakcionarna. (Hou 1980, 68)
Vendar velja tudi to interpretacijo jemati s pridržkom, saj je, kot
kaže, prav tako enostranska in površna, kot tista, ki se često navaja v za
hodni literaturi; in ki Zhuangzija označuje kot anarhista. Zhuangzijev
nauk sicer nikjer izrecno in konkretno ne zavrača dane družbene uredi
tve, vendar je tudi nikjer ne zagovarja. Zhuangzi se je poskušal izogniti
zgoraj navedenemu nasprotju s tem, da je izpostavil tezo o absolutnosti
daota in relativnosti njegovih posameznih aspektov.
Tako predstavlja družbeno stvarnost, torej področje konkretnega
»tukaj in zdaj«, skupaj z vsemi njegovimi nedoslednostmi in napakami,
kot sam po sebi nepomemben, saj tako ali tako le navidezen, vidik resnič
ne, vseobsegajoče in vseprevevajoče celote daota. Kot ponazoritev zame
nja sferi sanj in realnosti, s čimer nakazuje možnost komplementarnega
obstoja v nekem drugem svetu. Pri tem omenimo samo njegovo znano
pasažo o »sanjah o metulju oziroma o metuljevih sanjah«:
昔者莊周夢為胡蝶，栩栩然胡蝶也，自喻適志與！不知周也。
俄然覺，則蘧蘧然周也。不知周之夢為胡蝶與，胡蝶之夢為
周與？
Sanjal sem, da sem metulj. Ko sem se zbudil, sem bil še vedno Zhuang Zhou. Zdaj pa
mi ni jasno: ali sem Zhuang Zhou, ki sanja, da je metulj, ali pa metulj, ki sanja, da je
Zhuang Zhou? (Zhuangzi 2014, Jiwu lun, 14)
ostaja pri njem omejen na čisto subjektivno, apolitično raven. Ta raven
izhaja iz nediferenciranosti njegovih trditev, s čimer popolnoma negi
ra obstoj problematike danih pogojev oblasti in pokoravanja ter z njimi
povezanih socialnih razlik. Tako v njegovi filozofiji na primer beremo:
無為為之之謂天.
Delovanje z ne-delovanjem je to, kar imenujemo narava. (Zhuangzi 2014, Waipi
an, Tiandi, 2)
Zato se mu često očita izrecen nihilizem in značilna lastnost vlada
jočega sloja, namreč dekadenca. Marksistični znanstvenik Hou Wailu,
na primer, takole povzema njegov nauk:
這種思想表面上是被者超政治的外衣, 實際上有利於設落
貴族去維護正在動搖的社會秩序, 否定新生的事務, 因而
是反動的.
Takšna miselnost se sicer skriva za krinko preseganja politike, vendar v svojem bistvu
vselej služi interesom vladajočega sloja, saj ohranja in brani stabilnost družbene ure
ditve ter negira vsakršno spreminjanje obstoječih razmer. Zato je ta miselnost v bistvu
reakcionarna. (Hou 1980, 68)
Vendar velja tudi to interpretacijo jemati s pridržkom, saj je, kot
kaže, prav tako enostranska in površna, kot tista, ki se često navaja v za
hodni literaturi; in ki Zhuangzija označuje kot anarhista. Zhuangzijev
nauk sicer nikjer izrecno in konkretno ne zavrača dane družbene uredi
tve, vendar je tudi nikjer ne zagovarja. Zhuangzi se je poskušal izogniti
zgoraj navedenemu nasprotju s tem, da je izpostavil tezo o absolutnosti
daota in relativnosti njegovih posameznih aspektov.
Tako predstavlja družbeno stvarnost, torej področje konkretnega
»tukaj in zdaj«, skupaj z vsemi njegovimi nedoslednostmi in napakami,
kot sam po sebi nepomemben, saj tako ali tako le navidezen, vidik resnič
ne, vseobsegajoče in vseprevevajoče celote daota. Kot ponazoritev zame
nja sferi sanj in realnosti, s čimer nakazuje možnost komplementarnega
obstoja v nekem drugem svetu. Pri tem omenimo samo njegovo znano
pasažo o »sanjah o metulju oziroma o metuljevih sanjah«:
昔者莊周夢為胡蝶，栩栩然胡蝶也，自喻適志與！不知周也。
俄然覺，則蘧蘧然周也。不知周之夢為胡蝶與，胡蝶之夢為
周與？
Sanjal sem, da sem metulj. Ko sem se zbudil, sem bil še vedno Zhuang Zhou. Zdaj pa
mi ni jasno: ali sem Zhuang Zhou, ki sanja, da je metulj, ali pa metulj, ki sanja, da je
Zhuang Zhou? (Zhuangzi 2014, Jiwu lun, 14)
