Page 112 - Rošker S., Jana. Kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno. Tradicionalne kitajske teorije države. Ljubljana: Pedagoški inštitut, 2014. Digitalna knjižnica, Dissertationes 27
P. 112
jana s. rošker ■ kjer vlada sočlovečnost, je ljudstvo srečno
področju.Vsi univerzalistični filozofi tradicionalne Kitajske, ki so odo
bravali oblastniške strukture v družbi, so utemeljitev zanje našli v raz
lagah domnevno hierarhično ustrojene narave kot celote. To so, čeprav
vsak na svoj način, počeli tako konfucijanisti, kot tudi legalisti in celo
moisti. Kar pa zadeva klasike daoizma, so se le-ti tukaj zapletli v naspro
tje. Ker po eni strani niso priznavali absolutne, temeljne strukture obla
sti v samem kozmosu, bi bili kot univerzalisti morali, če bi bili dosle
dni, to idejo prenesti tudi v družbeno sfero. Vendar so to nasprotje reši
li samo na videz. Njihove, v bistvu ne posebno uspešne, poskuse rešitev
lahko povzamemo v dveh glavnih točkah:
a) poskus konsenza z vlado, ki sicer obstaja, vendar ne deluje (Laozi),
b) navidezna premostitev nasprotja z enostavno negacijo pomembnosti
družbeno-politične sfere (Zhuangzi).
Kljub temu pa si pobliže oglejmo specifično daoistično dojemanje
narave in poglavitne ohranjene teoretične koncepte daoističnih klasikov
k vprašanju družbene stvarnosti.
Princip brezvladja v naravi
Že v Laozijevem poglavitnem delu Klasik poti in njene kreposti (Dao de-
jing 道德經) najdemo vrsto namigov na brezvladno naravo vseobsegajo
čega pranačela dao (道 pot), ki predstavlja osrednji pojem vseh daoistič
nih naukov:
大道汎兮，其可左右。萬物恃之而生而不辭，功成不名有。衣
養萬物而不為主，常無欲，可名於小；萬物歸焉，而不為主，
可名為大。以其終不自為大，故能成其大.
Velik je dao in vseprevevajoč. Povsod se lahko nahaja. Vse stvari so bile rojene iz njega
in nikoli ga ne zapuste. Kadar je izpolnil svoje delo, ne zahteva slave in ta se ga tudi ne
polasti. Ljubi in hrani vse obstoječe, vendar ne vlada. Nima želja, zato ga lahko ozna
čimo kot majhnega. Ker pa se vse stvari vračajo k njemu, čeprav ni njihov vladar, ga
lahko označimo kot veliko. (Laozi 2014, 34)
Tudi v osrednjem Zhuangzijevem delu, ki nosi enako ime, kot nje
gov domnevni avtor, od obdobja dinastije Tang (618–906) naprej je znan
tudi pod naslovom Nan hua /zhen/ jing (Resnični klasik južnih cvetov),
pisec konstatira brezvladje v naravi kot eno njenih osnovnih značilnosti.
Tudi Zhuangzi je mnenja, da vseobsegajoča prasila dao (pot) ni vladar.
Vendar pa med drugim ugotavlja tudi naslednje: čeprav dao sam po sebi
ni vladar, pa je vendar le-te ustvaril:
področju.Vsi univerzalistični filozofi tradicionalne Kitajske, ki so odo
bravali oblastniške strukture v družbi, so utemeljitev zanje našli v raz
lagah domnevno hierarhično ustrojene narave kot celote. To so, čeprav
vsak na svoj način, počeli tako konfucijanisti, kot tudi legalisti in celo
moisti. Kar pa zadeva klasike daoizma, so se le-ti tukaj zapletli v naspro
tje. Ker po eni strani niso priznavali absolutne, temeljne strukture obla
sti v samem kozmosu, bi bili kot univerzalisti morali, če bi bili dosle
dni, to idejo prenesti tudi v družbeno sfero. Vendar so to nasprotje reši
li samo na videz. Njihove, v bistvu ne posebno uspešne, poskuse rešitev
lahko povzamemo v dveh glavnih točkah:
a) poskus konsenza z vlado, ki sicer obstaja, vendar ne deluje (Laozi),
b) navidezna premostitev nasprotja z enostavno negacijo pomembnosti
družbeno-politične sfere (Zhuangzi).
Kljub temu pa si pobliže oglejmo specifično daoistično dojemanje
narave in poglavitne ohranjene teoretične koncepte daoističnih klasikov
k vprašanju družbene stvarnosti.
Princip brezvladja v naravi
Že v Laozijevem poglavitnem delu Klasik poti in njene kreposti (Dao de-
jing 道德經) najdemo vrsto namigov na brezvladno naravo vseobsegajo
čega pranačela dao (道 pot), ki predstavlja osrednji pojem vseh daoistič
nih naukov:
大道汎兮，其可左右。萬物恃之而生而不辭，功成不名有。衣
養萬物而不為主，常無欲，可名於小；萬物歸焉，而不為主，
可名為大。以其終不自為大，故能成其大.
Velik je dao in vseprevevajoč. Povsod se lahko nahaja. Vse stvari so bile rojene iz njega
in nikoli ga ne zapuste. Kadar je izpolnil svoje delo, ne zahteva slave in ta se ga tudi ne
polasti. Ljubi in hrani vse obstoječe, vendar ne vlada. Nima želja, zato ga lahko ozna
čimo kot majhnega. Ker pa se vse stvari vračajo k njemu, čeprav ni njihov vladar, ga
lahko označimo kot veliko. (Laozi 2014, 34)
Tudi v osrednjem Zhuangzijevem delu, ki nosi enako ime, kot nje
gov domnevni avtor, od obdobja dinastije Tang (618–906) naprej je znan
tudi pod naslovom Nan hua /zhen/ jing (Resnični klasik južnih cvetov),
pisec konstatira brezvladje v naravi kot eno njenih osnovnih značilnosti.
Tudi Zhuangzi je mnenja, da vseobsegajoča prasila dao (pot) ni vladar.
Vendar pa med drugim ugotavlja tudi naslednje: čeprav dao sam po sebi
ni vladar, pa je vendar le-te ustvaril:
